Aktivni.si

Moderator: V torek, 16. oktobra ob 9.uri, bomo v klepetalnici gostili vrhunskega strokovnjaka s področja športne psihologije, dr. Mateja Tuška. Gosta lahko vprašate vse, kar vas zanima o psihologiji teka. Svoja vprašanja lahko v klepetalnici zastavite že sedaj.

Admin: Pogovor z g. Tuškom se bo začel čez nekaj trenutkov. Tako da kar pogumno z vprašanji.

unsu: Lepo pozdravljeni, vem, da imate izkušnje tudi s svetovanjem športnikom, ki se ukvarjajo z borilnimi veščinami (ukvarjam se z karatejem aktivno že 10 let, bolj natančno z katami) vendar imam težavo z nastopanjem na tekmah. Na tekmovanje me enostavno ''pobere'', ne uspe mi spraviti iz sebe vsaj polovico tega, kar delam na treningu. Če mi lahko vsaj malo namignete, kako bi lahko izboljšala oz. odpravila to težavo, bi Vam bi bila zelo hvaležna. Najlepša hvala za Vaš odgovor. lp

Matej Tušak: SPoštovani! Problem realizacije na tekmovanjih je velik v vseh šporih, posebno pri nekoliko manj tekmovalno izkušenih tekmovalcih. Gre za tako imenovano predtekmovalno napetost. naša naloga je postaviti tako psihično pripravo, da navtralizira te težave, kar pa seveda ni vedno preprosta stvar. Je pa to povsem običajna težave. Prva navodila lahko preberete v moji knjigi Psihologija športa, za kaj več pa se oglasite na moj mail: matej.tusak@fsp.uni-lj.si. Za začetek pa prva naviodila: relaksacijske tehnike pomagajo odstraniti napetost. Uporabljamo pa tudi veliko vizualizacije, pa trening koncentracije ipd.

Marvin: Ali lahko naštejete nekaj kvalitetnih knjžnjih naslov ki se ukvarjajo s športno psihologijo. Kateri so primerni tudi za nas "neznastvenike" torej bolj poljudni

Matej Tušak: POsebno prva najina (z očetom) knjiga Psihologija športa, zadnja verzija iz leta 2003 je najboljša. To je precej poljudno pisana knjiga. Potem naša: Vloga družine in staršev v športu; pa npr. od Tanje Kajtne in Tine Jeromen: Psihična priprava; pa moja Strategije motiviranja v športu. Pa moja: Jaz - Športnik, pa najina (s Kajtno): Trener. Obstaja pa tudi veliko tujih ameriških knjig na to temo, ki so največkrat precej poljudno napisane in primerne za starše, športnike in trenerje. Če pogledate založbo Human Kinetics na internetu in vtipkate sport psychology, boste našli kar nekaj naslovov.

Hans: Kakšno glasbo naj poslušam med tekom? Svetujete kaj mirnega ali bolj divje zadeve? Hvala

Matej Tušak: Če se želite s tekom pomiriti po napornem in stresnem dnevu, si predvajajte umirjeno glasbo (npr. Enyo ali kaj podobno relaksacijskega, največkrat instrumentalne verzije pismi, ki nimajo besedila). Če se želite skozi tek pripraviti v pogon, zbuditi, se aktuivirati, ker je motivacija za tek prenizka, potem uporabiti ritmične melodije, nprr. Radetzki marš ali kaj drugega po vaši izbiri.

Hans: Ali je res nordijska hoja tako zdrava, kot jo propagirajo zdravstveni delavci? Hvala in lep pozdrav

Matej Tušak: Na to vprašanje težje odogovorim, ker nisem kineziolog. Pa vendar, nordijska hoja je zagotovo zdrava, se je pa potrebno zavedati, da je tako kot ostale rekreacijske aktivnosti-modna muha. Le kaj je narobe z običajnim tekom ali sprehodom oz. "slovensko" hojo. Vsi prepogosto zapadamo nekim modnim trendom, ki pogosto nastajajo tudi zato, da se prodajajo rekviziti ipd. Poiščite si rekreacijo, ki vam je v veselje in zabavo, pa bo najbolj zdrava.

Zi: Čeravno je tole namenjeno bolj nam amaterskim športniikom me vseeno zanima zakaj npr naši vrhunski športniki popustijo v ključnjih trenutkih tekem, ko so tekem praktično že dobljene. Kot npr. nazadnje naši košarkaši.

Matej Tušak: Mislim, da ne moremo kar počez posploševati na vse slovenske športnike. Petra mAjdič zagotovo ne popušča, pa Iztok Čop in Luka Špik tudi ne, pa Mitja Petkovšek ali Aljaž Pegan, in še bi lahko naštevali. POtrebno je pač ločevati med res vrhunskimi športniki, ki vedno pokažejo na tekmovanju največ, in tistimi, ki jim do vrhunstva še nekaj manjka. Slovenije je pa res majhna dežela, zato - absolutno gledano - res vrhunskih na najišjem nivoju nimamo na pretek. Zato bi še toliko bolj morali ceniti te, ki so resnično z delom in zgledom top.

Marko: Kaj se je zgodilo v Sloveniji, da vsi norijo za maratonom?

Matej Tušak: Tako kot sem že nekajkrat omenil, vse preveč v rekreaciji zapadamo nekim trendom in iščemo modne smernice, ki pa niso vedno prilagojene našim osebnim potrebam. Mislim, da bi morali razumeti, da je dobra rekreacija tista, ki zadovoljuje moje osebne motive, ne pa mojo identifikacijo s kolegi v službi ali ne vem kje. Se bojim, da se bodo morale zgoditi kakšne resne težave, da bodo ljudje doumeli, da maraton ni vedno najbolj ustrezna oblika rekreacije.

maxi: Kako pomembno je dihanje pri teku? - Ali je res po pravilu, da vdihneš skozi usta, izdihneš pa skozi nos? Hvala za odgovor!

Matej Tušak: Predvsem je pomembno vedeti, da dihanje zagotavlja nemoten dotok kisika, ki je nujno potreben za nastanek energije v telesu. Pod vplivom naporov ali stresa pogosto pride do neustreznega dihanja (plitvega in hitrega), zaradi česar telo ne more več odgovarjati na energetske potrebe. Z dihalnimi vajami lahko pti tem veliko pomagamo. Osnovna navodila dihalnih vaj najdete v mojih različnih knjigah npr. Psihologija športa (2003), pa Psihologija ekipnih športov in še kje.

matjaz: Helo! Zadnje čase imam problem z izpadi agresije - kateri šport mi najbolj priporočate, da se znebim tega?? -Najlepša hvala!

Matej Tušak: Problem agresije je vedno kompleksen. NAjprej je potrebno vedeti, ali ste agresivnih reakcij naučeni oz. privzgojeni, potem bo s športom težko odstraniti to težavo. Če pa je problem v tem, da vam stres ali neki konflikti v zadnjem času dvigujejo napetost, potem je potrebno skozi šport to napetost sprostiti. V kolikor ste zelo impulzivna oseba, bi morda lahko pomagali agresivni šport, kjer se porabi veliko energije npr. hokej, mali nmogomet. Sicer pa bolj priporočam športe, kjer se boste umirili (tek, plavanje, hoja, strelstvo, hoja v hribe).

mina: Zanima me, kaj je boljše - teči kroge po atletski stezi ali v naravi? Hvala za vaš odgovor!

Matej Tušak: Absoluitno je bolj zaželjeno teči v naravi. Vendar je ptrebno paziti na podlago, asfaltna cesta skozi naravo zaradi trdote ni najbolj primerna. Seveda pa je lahko težava v tem, da se težko stuimulirate za tek in vam je morda dolgočasen. POtem morate poskrbeti za družbo, in če boste to našli samo na štadionu, potem je bolje, da tečete tam, se priemrjate z drugimi in tako nastajo motivacijo. Seveda še enkrat, če imate dovolj samomotivacijo, pojdite v naravo, v gozdu so trenutno tako lepe barve, da boste poleg rekreacije naredili še kaj lepega za svoj čustveni svet,

Bluuu: Ali lahko športni psihologi svetujete tudi na področju drugih športov (plavanje, ...)?

Matej Tušak: Seveda, psihologi v športu svetujemo vsem športnikom, predvsem vrhunksim. Seveda pa delamo tudi z mladimi, v zadnjem času se odpira delo z rekerativci, ki bi radi dosegli neke svoje osebne cilje. Pri nas na Fakulteti za šport imamo v okviru Inštituta za šport laboratorij za psihologijo, kjer delam skupaj še z dvema sodelavkama. TAm me lahko poiščejo vsi, ki si želijo sodelovanja s psihologom. V prvi fazi običajno naredimo tako imenovan kompleksni psihodiagnostični pregled, s katerim najprej dodobra spoznamo kandidata, potem se odločimo, kako naprej. Skladno z željami in potrebami.

Majda: Kateri šport je vam osebno najbolj blizu? Kako se rekreirate? Lp

Matej Tušak: Najraje od vsega smučam. Zelo rad imam tudi potapljanje, mali nogomet. Rad imam športe, ki so motivacijsko bogati, kjer so občutki intenzivni in kjer je več ljudi v rekreaciji, ker imam rad druženje. Kot šport za gledat najbolj uživam v smučarskih skokih.

Aljo: Če sem sedaj zmožen preteči 25-30 km, ali lahko s pomočjo psihologije prepričam sebe in telo, da pretečem cel maraton?

Matej Tušak: NA to nimam lahkega odgovora. Skozi delo na sebi je potrebno sebe spoznati. Umetnost je iz sebe iztisniti maksimum, ta pa je pri marsikomu različen. Prav v tem je nevarnost maratonov. Če se z njimi ukvarjajo tekmovalci, ki že leta skozi trening spoznavajo sami sebe, je to normalno. Vedno približno, kje so njihove meje. rekreativci pa tega ne vedo, in ravno zato nastane toliko težav. Kot psiholgo sem zavezan, da delamo skladno z moralno-etičnim kodeksom, torej nisem pripravljen pomagati, ko vidim, da so razmišljanja in motivi, ki nekoga ženejo, do neke mere patološki in lahko katastrofallno vplivajo na posameznika, njegovo telesno ali psihično zdravje. Seveda pa je linija tanka. Osnovni namen moje pomoči je pri spoznavanju samega sebe, iskanju mej, metod za doseganje teh mej, ne pa v hiper preseganju teh mej, kar rezultira v kolapsu. To iskanje pa seveda ni preprosta naloga. Pa tudi ne stvar 14 dni pred maratonom

Majda: Kako se pomanjkanje spolnih odnosov oz. njihova redkost odraža na psihi posameznika? Hvala

Matej Tušak: To so pogosta vprašanja. Zelo pomembno je vedeti,. kaj vam spolni odnosi pomenijo. Če ste jih navajeni, in jih nekaj časa ni, boste občutili tenzijo. Ta vsa bo gnala, da nekaj naredite, da stanje spremenite. Zaradi tega boste napeti in dokler se stanje ne normalizira, boste sposobni delati tudi stvari, ki jih sicer nimate. ravno tako je različen vpliv spolnih odnosov na telesno aktivnost. Športniku, ki ej navajen iemti redne spolne odnose, pogosto predolga odsotnost od njih poveča napetost, ki bo natekmi škodila. Seveda pa je problem, če spolne odnose zamenjaš z vzburjenjem, ki ga povzroči odnos z neznano ali novo osebo pred nastopom., To skoraj vedno škodi, ker prinese veliko dodatnega razmišljanja (o tej osebi), kar ruši koncentracijo pred nastopom. A če sem vedno preveč obremenjen z nastopom in pod tem vplivom na tekmah slabo nastopim, bodo naključni spolni odnosi morda preusmerili pozornost stran od pričakovanj, pa bo spet dobro... Ha, ni preveč univerzalnega odgovora, zato je potrebno predvsem poznati sebe in se temu prilagoditi. Seveda se je lahko prilagajati, kadar je na razpolago oboje: imeti ali ne imeti spolne odnose. Nekoliko težje je, če jih želite imeti, pa ni ustrezne osebe zraven...

Zi: Kakšna je najboljša priprava za vsakodnevno športno aktivnost oz. tedensko. Še posebno takrat ko se ti resnično ne da nič :). Skratka kako se spraviti v gibanje če se ti resnično ne da, veš pa da bi bilo to dobro.

Matej Tušak: Nekaj kratkih navodil. Poiščite si družbo in trenirajte skupaj. Določite si nagrado, kaj si privoščite, če boste ustrezno trenirali, s kom se boste dobili za nagrado ali kaj podobnega. Predvsem si je potrebno organizirati okolje, ki je stimulativno. Če želite trenirati in izvirate iz družine, kjer vsi ležijo za TV, potem se morate odseliti in živeti s timstimi, ki jim je gibanje navada, oz. se vsaj družiti s takimi. A bodite previdni, tudi med temi so včasih zasvojenci. Ne želimo azsvojenih ljudi, pač pa svobodne, ki znajo svobodno izbirati. Rekreacije je eno; zdravo in potrebno; ampak obstajajo tudi drugačna zadovoljstva, umetnost, otroci, druženje. Izbirajte vsakega malo, pa boste najlažje našli ravnotežje v življenju. In če se vam včasi ne da, tudi ne bo konec sveta. Je pa seveda nevarnost, da včasih postane vedno in potem osatnete brez gibanja. To pa ne bi bilo prav.

Yohan: Zakaj športni psihologi večine naših vrhunskih športnikov ne morejo spraviti v red: forma je, fizično so tudi trdni, kot pravijo, le psihološko se zlomijo (atleti, skakalci, smučarji, košarkaši, rokometaši in še in še)?!

Matej Tušak: Mnogi se psihološko zlomijo, ker za to področje niso dovolj poskrbeli. Zakaj - morate vprašati njih, saj pogosto (posebno v ekipnih panogah) naši igralci in predsvem tudi trenerji pogosto tega nočejo razumeti. Je pa res, da so take njihove izjave včasih tudi samo izgovor oz. samooprabičevanje, kot da je to nekaj manj slabega, če se zlomiš, kot da bi preprosto rekel: nisem vsega naredil za to, nisem se dovolj pripravil ali preprosto : nisem dovolj dober. Ker velikokrat je prav to res, niso dovolj dobri, a si tega nočejo priznati, ker je to pač boleče priznati. Se pa strinjam, da se da tukaj še veliko narediti in upam, da bomo v naslednjih letih uspeli kaj popraviti. Psihologov v športu immo dovolj, znanja tudi, potrebujemo le njihovo voljo, da nas vključijo v delo.

aljosa: Zdravo! - Ali je res treniranje pod vodstvom osebnega trenerja boljše??? - Ali je to samo trenutna moda?? - Hvala!

Matej Tušak: Če želite v najkrajšem možnem času popraviti nekatere motorične sposobnosti, ali shujšati ali kaj podobnega, je to zagotovo priporočljivo. Ker te nekdo spodbuja, dodatno motivira, ti pomaga iskati najboljše vaje, skupaj s tabo trenira. Seveda gre za omejen primere, ko sami ne morete shujšati, ko se morate (npr. kot vrhunksi športnik) v dveh mesecih spraviti v top telesno pripravljenost. Sicer pa je to pogosto statusni znak (jaz pa skrbim zase, imam svojega trenerja, svojega frizerja oz. stilista). Škoda, da ne vzamejo še svojega psihologa, potem bi imeli še psihologi svoj kos finančne pogače. Dejstvo je, da se za rekreativne namene lahko običajno sami pripravimo. Bistvo rekreacije je v različnih aktivnostih, druženju, zabavi, razvoju sposobnosti, iskanju mej, adrenalinu itd. Za to pa ne rabimo trenerja, prej nekoga, ki nam skozi pogovor pomaga spoznati samega sebe, svoje želje in cilje. Seveda pa ni nič naropbe, če ga imajo, naučil jih bo trenirati in vaditi prav. Samo lahko se zgodi, da potem tega ne bodo več znali sami... Hkrati pa verjamem, da bodo s tem, pomagali reševati zaposlenost. Žal je problem v tem, da največ osebnih trenerjev nima ustrezne izobrazbe, nimajo končane Fakultete za šport, zato apeliram na potršnnike, da uporabnljajo predvsem pomoč izobraženega kadra, takih, ki so zaključili Fakluleto za šport, ki so tam spoznali tudi psihične in pedagoške vidike treniranja in ne le, kako si "napumpati" mišice.

Tomaz: Zivjo. Mene pa zanima, kako je sodelovati z vrhunskimi športniki? Prebral sem, da imate sami s tem veliko izkušenj ... Kaj je njihova največja ovira pri tekmovanju? kako jim vi pomagate? Hvala za odgovor ...

Matej Tušak: Super. SPoznaš mnoge izjemne ljudi, vsak je nekaj posebnega. Problemi vključujejo motivacijo, pripravo na ekme, odstranjevanje trene, komnikacijske probleme, sodelovanje s trenerjem, pogosto težave po poškodbah, iskanje prioritet v življenju: šport proti ostalemu ipd. Zelo rad dlam s športniki in sem ponosen na uspehe, ki smo jih dosegli skupaj, na medalje z Oi in SP ter mnoge majhne uspehe, ki javnosti ostajano neznani, ker so majni za človeštvo, ali veliki za posameznika.

TinkiBinki: Zanima me, kdaj športna aktivnost postane zasvojenost? Pri športu naj bi se izločale podobne substance kot so pri zasvojenostih.

Matej Tušak: Zelo težko je odogovoriti na to. Največkrat ni toliko problem izlčočanja kakršnihkoli substanc, pač pa razvoja vedenjskih vzorcev. Kadar rekreacija postane nadomestilo za vse ostalo v življenju, kadar je to umik iz težav v življenju, kadar je to ekskluzivna identiteta posameznika, ki se potrjuje samo skozi rekreacijo, ki tu išče nekaj, česar sicer nima ali ne zna doseči, ko se vse skupaj vrti samo okoli tega, potem je to zasvojenost. Prav tako kot pri alkoholu, drogi, hrani (prenajedanje, anoreksija, bulimija), ko štejemo kalorije, ki smo jih porabili, kaj bomo jedli, da bomo lažje tekli, kdaj jesti, če bomo čez enop uro tekli, kakšne preparate jemati za pomoč itd., potem je to zasvojenost. Če ste rekreativec, ne potrebujete nobenih preparatov. Bistvo rekreacije je v re-kreaciji, ponovni vzpostavitvi ravnotežja in ne v izčrpavanju, zato tudi pogosto nasprotujem maratonom, na katere rekreativci največkrat niso pripravljeni, in lahko s trmo dosežejo veliko škode.

janko: Živijo! Kak naj mojega otroka - najstnika - pripravim do tega, da se začne ukvarjati s športom; zdaj namreč samo ždi pred TV.

Matej Tušak: Začne se zgodaj. Najprej ga odpeljemo v šport, ki mu bo prijeten. Velikokrat izberemo napačnega, pa ga bomo zamenjali, če se v njem ne bo videl. Tako da končno najdemo nekaj aktivnosti, ki jih ima rad. POtem veliko naredimo z modelnim učenjem, da vidi nas, kako treniramo ali vadimo, s pogovorom, s poudarjanjem pomena aktivnosti, seveda to začnemo z nežnim prepričevanjem v najzgodnejših letih, potem pa počasi doziramo včasih tudi bolj intenzivno. A v obdobju pubertete začeti je običajno prepozno. Takrat bo to uspela narediti le njegova punca ioz. njen fant, kjer bo motivacija ugajati velika....

kasandra: Glede na to, da tudi tekmujem v fizično sicer ne pretirano napornem športu (ali pač, vse je relativno), se mi pogosto zdi, da ima neverjetno veliko pri uspehu opraviti psiha. Ker se sama mroda celo pretirano samoopazujem, opažam, da z leti sicer napredujem v tem oziru, še pred leti pa me je na igrišču zelo medlo, tako zelo, da nisem dobro prenašala opazk, pogledov gledalcev, nepotrpežljivost soigralcev ... no, ker na tem delam in to uspešno, me zanima bolj naslednje: Verjamem, da so nekateri ljudje psihično bolje opremljeni v tem oziru - imajo manj težav s tremo, strahom pred neuspehom, samozavestjo , čeprav tudi opažam, da mnogi suverenost na igrišču tudi le zelo dobro igrajo (so glasni, nastopaški, pa vendar odpovedo, ko bi to človek najmanj pričakoval) ... No, to kar me zanima, je to: JE PSIHIČNA STABILNOST PRIROJENA ali PRIUČENA? Morda kombinacija obojega?

Matej Tušak: Psihična stabilnost je popolnoma priučena, morda imajo temperamentne lastnosti neko korelacijo, npr. bolj impulzivni bodo morda imeli več težav ipd. Je pa res, da že običajna vzgoja vpliva na to, kako se bomo počutili. Če nas starši vzgojijo v samozavestne ljudi, bo težav manj, če bodo cilji relani, bo težav manj. če bomo pripravljeni na stres, bo težav manj. Če bomo imeli izdelano psihično pripravo, bop težav manj. Preberite si knjihi Psihologija športa in JAZ - ŠPortnik

Matija: Pozdravljeni! Kako bi tek spremenil v svojo navado? Hvala za odgovor

Matej Tušak: Težko vprašanje. Potrebujemo pozitivne zglede, spodbudo, trening še s kom oz. ne sam, videti učinke, neskončno potrpežljivosti, predsvem pa morate imeti tek radi. če ga nimate, izverite raje kako drugo športno aktivnost.

Bluuu: Pozdravljeni! Zanima me, ali je psihološka priprava potrebna tudi pri vsakodnevnem treningu ali samo za večje dogodke ... (npr maraton).

Matej Tušak: Če ste zelo anksiozni, potem je psihična priprava primerna tudi zua obuičajne dogodke. Sicer pa je tu problem stresa. Kadar ga je preveč, so težave. Stres pa nekomu pomeni zmaga na OI, drugemu pa že iti v službo. Tako da, marsikaj je mogoče spremeniti s psihično pripravo.

babica: Prihodnje leto bi rada tekla 21 km v Radencih ali na Lj. maratonu. Kako naj treniram. Nisem ravno tekačica. Zadnja tri leta za rekreacijo tudi malo tečem. Uspelo mi je preteči že 10km. Moj BMI znaša 28,19. Kako naj se lotim priprav in treninga. Problem je zimsko obdobje, ko je dan prekratek za službene obveznosti,gospodinjstvo in tek. Ponoči ne tečem rada, ker nimam družbe.

Matej Tušak: Zanimovo bi bilo vedeti, zakaj želite na maraton. Če imate radi tek, vztrajajte, sicer najdite raje rekreacijo, ki vam ustreza. Će pa res želite s tekom na maraton, je potrebno slediti navodilom, ki jih pogosto navaja (v Poletu) dr. Škof, ki prihaja prav s področja atletike. Sam lahko dajem navododila, ki se nanašajo na psiho, medtem ko izbor tekaških aktivnosti raje prepuščam tistim, ki se na to spoznajo. Zagotovo bostze lahko dobili kak nasvet, če ga kontaktirate preko maila na Fakulteti za šport.