Vse skupaj se je zgodilo zelo spontano.
Že decembra sem bila pridna – poglejte, nič se ne hvalim, ampak če je nekaj res, je res – in sem pridno trenirala – hodila sem na fitnes, teč, z Ireno na dolge pohode, enkrat mi je celo uspel iti na plavanje. December se mi sploh zdi krasen mesec za miganje, saj vsi lenarijo, hodijo po žurih in obiskih, se predajajo prazničnemu hranjenju (no, tukaj tudi sama nisem bila slaba), skratka zadovoljstvo, ko migaš, je še večje kot preostale, bolj aktivne mesece.
No, potem je prvega januarja sijalo sonce, bilo je ravno prav mraz, nisem imela mačka, skratka skoraj morala sem na svoj običajni tekaški krog. Drugega januarja sem imela polno zmenkov in domenkov, šli smo celo v kino, tako da se mi je zdela ena urica v fitnesu najboljša izbira. In v presenetljivo polnem studiu me je med tistimi počepi in poskoki s kolebnico, navdihnila misel – kaj če bi se šla letos izziv – na primer 365 aktivnih dni. Jap, da tudi en dan ne smem biti popolnoma lena in neaktivna. Ne pravim, da bom vsak dan osvojila Triglav, pretekla maraton ali šla trikrat gor in dol na Šmarno goro (ne, niti ob petih zjutraj ne bom objavlja sončnih vzhodov in selfijev), ampak bom intenzivnost aktivnosti prilagodila dnevu in počutju. Štirikrat na teden že moram dati vse od sebe, sem in tja grem lahko na dolg pohod in včasih lahko naredim le nekaj vaj doma pred televizijo ali pa grem preprosto iz službe domov čez Rožnik. Ne vem, zdi se mi dobra ideja, da si že neham izmišljevati izgovore, zakaj popoldne ne grem na tek ali na Rašico, ampak da grem, ker sem sama sebi obljubila, da bom aktivna, in ker moram to napisati za Lizino spletno stran. Okej, da bo jasno, edini izgovor za dan brez aktivnosti je bolezen, ne prehlad, ampak prava bolezen in zares slabo počutje.
Torej, da nadaljujem, kaj sem počela vse do danes – 9. januarja, da ne boste rekli, da že prvi teden goljufam. Drugi dan me je zaradi nepravilnih počepov z utežmi uščipnilo v križu, zato sem tretji dan intenzivno hodila v službo in nazaj ter doma naredila vaje za hrbet. V sredo in četrtek (4. in 5. januar) sem šla že zjutraj na fitnes, v petek (6. januarja) sem imela sicer v načrtu tek na Žaku, a sem ga zaradi mraza prestavila na tekaško stezo. V soboto (7. januarja) zjutraj sem pri minus osmih stopinjah osvojila Rašico, v nedeljo sem naredila petkilometrski krog ob Savi ter popoldne naredila vaje za trebušne mišice. Uf, ja, prvi teden mi je uspel, sicer nisem naredila nič velikega, a se kljub mrazu nisem predala lenobi.
Kje bom bolj podrobno pisala svoj blog 365 aktivnih dni in 0 izgovorov, vam še javim, ker zna biti zabavno, predvsem zato, ker se danes (9. januarja) odpovedujem tudi sladkarijam in kruhu. Oh, ja, zdaj je pa še mene postalo strah. Bom zmogla migati vsak dan? Bom! Bom zmogla brez čokolade? Težko. Zelo težko.
Tina Lucu, urednica revije Liza.
- Opomba uredništva: Tale prvi zapis Tine je objavljen v uvodniku aktualne revije Liza. Tina se je odločila, da bo blog pisala na spletni strani aktivni.si. Od danes boste torej na naši spletni strani lahko brali, kako ji uspeva uresničevati zastavljene cilje. Mi ji na tej poti želimo veliko sreče! Go Tina! :)
- Vabljeni tudi vi, da z nami delite svojo zgodbo, kako naredite vsak dan aktiven dan. Pošljite nam jo na aktivni.si@adriamedia.si
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
