Komaj kdo še želi nekaj, vsi drugi samo še morajo. In sicer neprestano. Od jutra do večera. Moram, moram, moram.
Sčasoma je to postala naša standardna formulacija, ko govorimo o tem, kaj vse imamo v načrtu: Moram ven s psom. Moram v mesto po darilo za rojstni dan. Jutri moram na zabavo. Moram v posteljo, ker grem zgodaj zjutraj na pot.
Vse je vprašanje perspektive
Iz želim je nastal moram – iz dokaj pozitivnih stvari pa avtomatično neke vrste prisila.
'Moram' se sliši, kot bi nam nekdo držal pest na vratu in nas silil v nekaj, česar sploh nočemo. To lahko presežemo le še z višjo obliko 'moram končno' (shujšati za 10 kilogramov, pospraviti garažo, poklicati starše). Neprestan pritisk in neprestan stres, ki jima nekako ne moremo uiti.
Pa vendar je vse skupaj le vprašanje perspektive: s pravilno usmeritvijo se lahko tudi iz domnevne prisile spet razvije nekaj pozitivnega. Nekaj, česar se celo veselimo!
Naša notranja usmeritev ima namreč več vpliva na naše počutje, kot bi si morda mislili. Življenje ima namreč vedno dve plati – odločilno pa je, s katere želimo gledati. Vse, kar si dovolimo, da 'moramo' narediti, nas notranje nekako ustavlja, in to doživljamo kot negativno doživetje. Psihologi tudi vedo, da stališče, da moramo nekaj narediti, terja veliko moči od telesa in duha.
Ja, želim!
Po drugi strani pa nam beseda 'želim' zelo neposredno prinaša občutek, da lahko naredimo nekaj, česar se veselimo. Odločimo se sami, in to energično. Kar naj pride kdo in naj nas poskuša ustaviti! Medtem ko nas 'moram' nehote postavlja pod pritisk, 'želim' na našo psiho deluje v najslabšem primeru kot prijazno povabilo. Pri pozitivni usmeritvi nam gredo celo objektivno neprijetne naloge bolje od rok. To je tudi znanstveno dokazano.
Če se nečesa lotimo motivirano in z veseljem, se v naših možganih sproži cel koktajl živčnih povezav in hormonov. Najmočnejši je dopamin – ko se izloči, nas preplavita sreča in zadovoljstvo. Izloči se tudi endorfin. Znanstveniki ga radi opišejo kot telesu lasten opiat, ker ima podobne učinke kot opij.
Toda kako do pozitivne naravnanosti?
Kako doseči, da neke naloge ne bomo videli kot nadležne, temveč kot priložnost? Brez strahu, kajti tega se lahko naučite dokaj hitro, le želeti si morate. Začnite s tem, da preimenujete neprijetne stvari ali naloge. Recimo, da 'morate zjutraj vedno hiteti'. Enostavno se odločite, da 'želite' biti zjutraj točni, namesto da 'morate' hiteti.
To je že prvi korak iz vloge žrtve: sami izbirate, namesto da bi le izpolnjevali nadležno nalogo. Lahko se tudi učinkovito motivirate, da boste točni. In tako naprej.
Iz 'moram teči' bo nastal 'želim se izdivjati'. Videli boste: s tako naravnanostjo bo življenje veliko lažje – in srečnejše!
Optimisti so bolj zdravi
Prav tako je znanstveno dokazano, da pozitivno naravnane ljudi manj potrejo neuspehi, po težkih življenjskih preizkušnjah pa si lažje opomorejo. So tudi manj dovzetni za stres, imajo močan imunski sistem, boljšo kri in manj tveganja, da bi umrli za srčnim infarktom ali kapjo.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
