'Funkcionalen trening' je v zadnjem času predvsem zelo dober prodajni slogan. Kdor svojo vadbo oglašuje kot funkcionalno, v ljudeh prav gotovo vzbudi zanimanje. To je tisto nekaj, kar je boljše kot fitnes, si misli večina.
Vendar je bistvo nekoliko bolj zapleteno. Dovolite, da pojasnim.
Kaj bi odgovorili, če bi vas nekdo vprašal, ali se vam zdi vozilo smart funkcionalno?
No ja, če si doma v mestu, kjer je problem s parkirnim prostorom, živiš sam in se voziš le tistih nekaj kilometrov v službo in po opravkih, je verjetno smart zelo funkcionalen avto. Če pa bi imel vikend na Krvavcu, dvakrat na teden v prtljažniku prevažal ogromno torbo opreme za hokej in imel tri majhne otroke, bi bil smart zelo nefunkcionalna izbira. Pametno bi se bilo morda ozirati po kakšnem SUV-u ali enoprostorcu. Če sem doma na veliki farmi in imam pogosto potrebo po prevažanju različnega materiala, pa si morda omislim kombi ali pa ogromen avto s 'kesonom' zadaj.
Variant na to temo je verjetno ravno toliko, kot je modelov avtomobilov na trgu. Zelo podobno je pri treningu, le da trenerji nismo omejeni z modelom, ampak si ga po potrebah, presoji in znanju sestavljamo sami.
Naj na kratko pojasnim, kako to približno poteka ...
V prvi meri je jasno odvisno od športa. Funkcionalen trening je pri smučarju usmerjen predvsem v različne pojavne oblike moči za noge ter stabilizacije trupa, pri veslačih pa je poudarek na hrbtnih mišicah, mišicah ramenskega obroča ter trupa.
Funkcionalen trening za tenisače pa je sestavljen iz skokov, hitrih šprintov, stabilizacije trupa ter ramenskega obroča. Seveda pa pri nobenem ne smemo zanemariti drugih mišičnih skupin.
»Kaj ima to skupnega z mano?« me pogosto prekine kdo iz družbe, ko naznanjam to teorijo. »Vseeno mi je za odriv, neke čudne stabilizacije in podobne izraze, za katere sploh ne vem, kaj pomenijo! Jaz treniram zato, da se bolje počutim, in nikakor ne mislim iti na olimpijske igre.«
Je potem popolnoma vseeno, kakšen trening naredi?
Nikakor ne, tudi za 'navadne smrtnike' bi bilo pametno, če bi njihov trening bil funkcionalen. Kaj pa je pereč problem nas, ki ne gremo na olimpijske igre?
Verjetno nas velika večina sedi za računalnikom. Zaradi tega imamo ponavadi slabo držo, bolečine v križu, 'zategnjene iliopsoase'…
Če hočemo, da je trening za nas 'neolimpijce' funkcionalen, se mora lotiti prav teh težav, pri tem pa ni pomembno, kateri pripomoček se pri tem uporabi. Konec koncev za to sploh ne potrebujemo pripomočkov.
Prav tako trening sam po sebi še ni funkcionalen, ne glede na to, koliko čudnih vaj nekdo vidi na Youtubu. Čeprav je mogoče na prvi pogled videti enako, je med treningi oziroma v zadnjem času sila popularnimi boot campih ogromna razlika. Poskusite jo opaziti sami.
Je trening narejen v stilu 'pokaži, kaj znaš' boot camp ali pa je trening resnično sestavljen iz vaj, od katerih boste profitirali še kaj drugega kot le boleče mišice in občutek, da ste nekaj naredili. Naredite si uslugo, čim manj tistih prvih variant, zaupajte svoje počutje trenerju, ki ima še kaj več od vikend tečaja.
Funkcionalna vadba v svojem bistvu skriva vadbo, ki je sestavljena iz kompleksnih gibov in vaj, v nasprotju z vadbo v fitnesu, pri kateri vadeči izvajajo vaje v sedečem fiksiranem položaju in v enem ali dveh sklepih.
Pri kompleksnih vajah pa je veliko več možnosti, da lahko gre kaj narobe, zato pri tem vsekakor potrebujete strokovno oko, oceno, izkušnje in znanje osebe, ki je strokovno podkovana na svojem področju.
Mito Šinkovec, profesionalni osebni trener
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
