Pasivno raztezanje pred vadbo in po njej - da ali ne?

Pasivno raztezanje pred vadbo in po njej - da ali ne? (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Večina športnikov in trenerjev je bila v preteklosti deležna pridiganja o pasivnem raztezanju pred vadbo in po njej. Menili so, da ima tako početje cel kup pozitivnih učinkov, od izboljšanja športnega nastopa do preventive pred poškodbami.

Tem domnevam še vedno sledijo tisti, ki ne spremljajo novejših trendov, pa tudi tisti, ki iz nekega razloga ne verjamejo v novejše raziskave. Zakaj je tako, ni povsem jasno. Vse jasnejša pa postaja pot, ki bi ji verjetno morali slediti.

Novejše raziskave ugotavljajo, da je pasivno raztezanje v večini primerov napačno umeščeno v trenažni proces. Nekatere celo menijo, da tako početje pred vadbo celo povečuje možnost poškodb, po vadbi pa nima omembe vrednih učinkov. Zakaj je tako, si lahko preberete v članku Fama o strečingu, v tem članku pa bom poskušal pojasniti, v katerih primerih vseeno uporabiti pasivno raztezanje.

Eden izmed avtorjev meni, da naj ga uporabimo v naslednjih primerih (Wade, 2012):
  • kot rehabilitacijsko metodo za raztezanje brazgotin tkiva in povečanje pretoka krvi, kadar bi aktivno raztezanje lahko povzročilo ponovitev poškodbe,
  • kot nizkointenzivno terapijo po visokointenzivnem treningu, pri povečanju cirkulacije krvi in pri pomoči pri odstranjevanju presnovnih produktov ter
  • v posebnih primerih za sprostitev pretirano omejenih želenih položajev, ki športniku omogočajo izvedbo aktivnega raztezanja.

S tem se strinjajo tudi nekateri drugi. Robertson (2008) meni, da se kot del pasivnega raztezanja v zadnjem času vse bolj uporablja metoda, ki se imenuje 'self-myofascial release' (SMR). Tudi ta se uporablja v prej omenjenih primerih, torej za povečanje pretirano omejene gibljivosti, za zmanjšanje/raztezanje brazgotin tkiva in povečanje pretoka krvi (regeneracijo). Prav ta metoda pridobiva vse več privržencev, saj so z njenimi učinki zadovoljni tako tisti, ki se ukvarjajo s športom, kot številni drugi.

Dalibor Todorović, profesor športne vzgoje

Viri:

  • Robertson, M. (2008). Self-Myofascial Release (Purpose, Methods and Techniques). Indianapolis: Indianapolis Fitness and Sports Training.
  • Wade, P. (2012). Convict Conditioning 2. ZDA: Dragon Door Publications, Inc.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord