Veganstvo, hujšanje in šport - česa ne smemo početi in kaj je dobro

Veganstvo, hujšanje in šport - česa ne smemo početi in kaj je dobro (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Veliko ljudi se za veganstvo odloči zaradi ljubezni do živali, drugi zaradi zdravja in želje po zdravi prehrani, tretji, ker želijo izgubiti kakšen odvečen kilogram.

Ne smemo pozabiti, da je zdravje produkt več segmentov – eno je hrana, tu pa so še čustva in seveda redna telesna aktivnost. Če npr. jemo dobro hrano, nimamo pa urejenega svojega čustvenega življenja, si lahko delamo še večjo škodo in obratno.

Pri današnji hrani je problem predvsem ta, da je vsa umetna. Vsebuje ojačevalce okusa, barvila in konzervanse. Vendar je treba tudi ko se odločimo za veganstvo, spoznati osnovna dejstva.

Če želimo zmanjšati telesno težo, tega ne smemo zamenjevati s stilom prehranjevanja in poskusom hujšanja (t.j. zmanjšanje maščobne mase).

Namreč tudi 'zdrava' hrana ima lahko svoje pasti. Če npr. pojemo veliko sadja, ki vsebuje veliko sadnega sladkorja in oreščkov, ki vsebujejo veliko maščob, lahko prav tako pridobivamo na maščobni masi.

Ne smemo pa zamenjevati tudi hujšanja z zmanjševanjem maščobne mase.

Hujšanje nekateri predvsem razumejo kot zmanjševanje telesne teže, vendar je bolj kot to potrebno zmanjšati maščobno maso. Zato je dobro poznati kako izgleda naša telesna sestava.

Vključite aktivnosti

Pazite pa, kako se aktivnosti lotevate. Če se ukvarjate s tekom, se izognite napakam v tehniki in s tem morebitnim poškodbam.

Vsa aktivnost naj bo prilagojena samo vam, saj boste la tako uspeli doseči optimalen rezultat.

Kaj so beljakovine in ogljikovi hidrati za vegane

Tudi pri prehrani je potrebno individualno prilagajanje. Kakšno bo to, je seveda odvisno od naših potreb, zato se je dobro vprašati s kakšno aktivnostjo smo se ukvarjali.

V osnovi po vadbi potrebujemo beljakovine, ki so gradniki in ogljikove hidrate, ki si jih lahko predstavljamo kot gorivo. V kakšnem razmerju naj sodelujeta pa je odvisno od tipa aktivnosti. Torej, če je vaš trening opravljen na stadionu, kjer ste naredili ogrevanje, intervale in nato razteg, potrebujete razmeroma malo beljakovin. Razmerje bi bilo nekje 1:4 v prid ogljikovim hidratom.

Če pa bi naredili relativno težek trening z velikimi bremeni, sunkovitimi ponovitvami, visokim nivojem pliometrije in malo ponovitvami, vaše telo potrebuje manj ogljikovih hidratov in zato več gradnikov, ki bodo 'zakrpali' mikropoškodbe, nastale s treningom.

Seveda je to razmerje odvisno tudi od tipa postave, zato boste morali to enostavno preizkusiti sami.

Dobro je razumeti, katera hranila potrebuje vaše telo:

  • B: med drugim jih najdemo v stročnicah, žitih in oreščkih
  • OH: sadje, zelenjava, žitarice ipd.

Še več o sami hrani pa na spodnjih povezavah:

Najpogostejši negativni učinki

Če oseba ni pripravljena in izobražena, je lahko takšna sprememba v prehrani nevarna. Telesu ne smemo povzročati dodatnega stresa.

Paziti moramo predvsem na to, da je prehranjevanje čim bolj ranoliko. Na ta način že delno poskrbimo, da ne pride do pomanjkanja katere od osestavin.

Priporočljvo je uporabljati živila, ki so bila čim manj predelana in pridelana čim bolj naravno.

Eden pogostejših problemov pri veganih je pomanjkanje vitamina B12. Vendar tukaj ni problem v mesu. Vitamin B12 namreč proizvede bakterija, ki jo v telo dobimo s hrano in je razširjena v zemlji. Pomanjkanje ima zato lahko več vzrokov - zelenjava, gojena v vodi (bakterije v tem primeru ne morejo delovati), pomanjkljiva absorpcija (zaradi sprememb na črevesni sluznici) ...

Viri esencialnih aminokislin, vitaminov in mineralov:

  • Esencialne aminokisline najdemo v stročnicah in žitu.
  • Minerale in vitamine dobimo v kemično nepredelani zelenjavi in sadju, tudi kalčki in kamut sta dober vir teh.
  • Kalcij bomo našli v zelenolistni zelenjavi, brokoliju, ohrovtu, repi, kitajskem zelju, rabarbari, oreščkih ...
  • Železo vsebujejo brokoli, blitva, rogovilček, stročnice, polnovredne žitarice, suhe marelice, slive, sezamova semena ...
  • Vitamin C: črni ribez, kivi, pomaranče, peteršilj, paprika, cvetača, česen, paradižnik ...
  • Jod - kemično neprečiščena morska sol.

Dalibor Todorovič, prof. šp. vzg., uredila: K. P., foto: Shutterstock

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord