Veliko Slovencev se med počitnicami odpravi v domače in tudi tuje planine. A da bodo izleti varni in nepozabni, smo skupaj s strokovnjaki pripravili nekaj preprostih nasvetov.
1.
Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v poletnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini, v preostalih letnih časih pa se izognete mraku in zato hitremu in neprevidnemu vračanju v dolino.
2.
Pozanimajte se o vremenu in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.
3.
Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov, in ne samo osvojitev vrha. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.
4.
Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodne za posameznike.
5.
Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak – spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka – ter mobilni telefon.
6.
Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se nanjo odpravite z nekom, ki pot dobro pozna.
- Posebni nasvet:
O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.
7.
Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte, ali je odprta.
8.
Za vzpone naj planinci uporabljajo izključno označene planinske poti, kajti vse več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih, iskanje poškodovanih zunaj poti je oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi preostale planince, ki se gibljejo po poteh.
Hoja v gore
1. Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom, ki ga poskušate odkriti in vzdrževati tudi znotraj večje skupine.
2. Osnovni tempo pa tudi počitke in trajanje hoje naj določa najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje si privoščite nekajminutni počitek.
3. Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.
4. Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.
5. Med turo stalno spremljajte vreme in se mu prilagodite. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.
6. Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečujejo izčrpanost in dehidracijo.
Eko masvet: Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino.
Policija svetuje: Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih se takoj nehajte vzpenjati ali spuščati. Povežite se z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.
7. Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas.
8. Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.
Nujno opozorilo: Poškodovanega najprej zavarujete pred nadaljnjimi poškodbami in mu nudite prvo pomoč. O nesreči čimprej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.
