Čokolada – sladki greh

Nedvomno je čokolada kraljica med sladkarijami. Mnogim je čokolada užitek, ki se mu ne morejo in ne želijo odreči.

Zaradi njene mehkobe in izrazitega okusa je čokolada nekaj, kar imajo vsi radi, celo bogovi, saj je strokovno ime kakavovca, ki je temeljna sestavina te pregrehe, božja hrana (theobroma cacao).

Za čokolado že od nekdaj velja, da redi, povzroča mozoljavost, glavobole in druge nevšečnosti, da ne omenim, da so pogosti užitki ob njenem uživanju prežeti z občutkom krivde. Vse pa le ni vendarle tako in uživanje le-te, seveda v omejenih količinah, je celo zaželeno in ima mnoge pozitivne učinke na telo. Priporočena dnevna poraba je do 50 gramov temne čokolade.

Čokolada – zlo ali užitek?

Kot vsaka druga skušnjava ima tudi čokolada svoje prednosti in slabosti. Po eni strani zelo ugodno vpliva na delovanje vašega telesa in ima spodbujevalen vpliv na razpoloženje, po drugi strani pa lahko škodi, ker poveča telesno težo. Njena čarobnost se kaže v tem, da sprevidi najbolj skrite posameznikove želje in jih poteši z ravno pravšnjo mero slaščice, da se kljub zavoram prepustijo njenim skušnjavam. Je več kot hrana, je razvada in nedvomno užitek.

Ali ste vedeli?

Največ čokolade pojedo Švicarji, letno kar 10 kilogramov na prebivalca v primerjavi s Slovencem, ki poje le 1, 5 kilograma.

Kako vemo, da jemo kakovostno čokolado?

Poznavalci čokolade bodo razmeroma kmalu prepoznali okus prave (čiste) čokolade in 'čokolade'. Pri 'čokoladi' z dodanimi rastlinskimi in živalskimi maščobami (do 5 odstotkov) in veliko sladkorja, je v ustih občutek grudic oziroma kot bi vsebovala droben pesek, ki se počasi topi, česar pri čisti čokoladi ne moremo zaslediti. Ta vsebuje več kakavove mase in manj maščob (manj kot 3 g/100 g).

Sestava čokolade

• Nedvomno je čokolada pomembna sestavina naše prehrane, vir energije in zdravilo. Verjeli ali ne, v čokoladi se skriva približno 400 različnih kemijskih spojin, med drugim tudi flavonoidi, antioksidanti pa tudi psihoaktivne snovi (kofein, serotonin, triptofan itd. ).

• Kakavovo maslo je najpomembnejša sestavina zrna in prav tako glavna sestavina v čokoladi in določa kakovost čokolade. Temna, ki vsebuje 70 do 95 odstotkov kakavovega masla, je za človeka najvarnejša.

Kaj najdemo v čokoladi?

• Voda: 2 g
• Beljakovine: 8, 4 g
• Maščobe: 31, 2 g
• Ogljikovi hidrati: 60, 2 g
• Kalcij: 156 mg
• Fosfor: 207 mg
• Železo: 1, 3 mg
• Natrij: 80 mg
• Kalij: 420mg
• Magnezij: 414 mg
• Vitamin B1: 0, 13 mg
• Vitamin B2: 0, 34 mg
• Vlaknine: 2, 5 g
• Kilokalorije (kilodžul): 565 (2362)

Ali ste vedeli?

Da ima 40 gramov temne čokolade približno enako vsebnost fenolnih antioksidantov kot kozarec rdečega vina.

Pozitivni učinki za zdravje?

• Vse več je raziskav, da flavonoidi v čokoladi zmanjšujejo tveganje za obolenje srca in ožilja. Zmanjšanje tveganja se pokaže pri rednem uživanju majhne tablice temne čokolade, kjer je vsebnost kakava več kot 50-odstotna. Flavonoidi preprečujejo oksidacijo škodljivega LDL–holesterola, zmanjšujejo zlepljenje krvnih ploščic in ishemične poškodbe srca (ishemija = pomanjkanje kisika).

• Kakav (v čokoladi) vsebuje protibakterijsko snov, ki preprečuje gnilobo zob (karies).

• Uživanje čokolade med nosečnostjo ugodno vpliva na nosečnico in otroka. Čokolada je psihoaktivna hrana, v njej so endorfini (endogeni opijati), ki povzročajo občutek prijetnosti in zadovoljstva. Povečano izločanje endorfinov zmanjšuje občutek bolečine.

• Čokolada je bila od nekdaj znana kot afrodiziak. Spodbuja tvorbo in aktivnost feniletilamina, ki ga poznamo kot ljubezensko kemikalijo. Feniletilamin se sicer normalno tvori v možganih, ki se v 'centrih zadovoljstva' pretvarja v dopamin, ta pa je med drugim odgovoren za večjo spolno moč.

• Čokolada vsebuje številne vitamine in minerale, ki jih organizem nujno potrebuje. Kakavov prah je vir železa, bakra in magnezija; v beli in mlečni čokoladi pa je več kalcija.

• Triptofan je nujno potrebna aminokislina in predstopnja serotonina, prenašalca med živci, ki uravnavajo razpoloženje in zmanjšujejo anksioznost (strah, napetost). Triptofana je v čokoladnem prelivu 26, mlečni čokoladi 80, kakavu (v prahu) pa 230 mg/kg.

Jedilna čokolada je osnovna in vsebuje minimalno 18 odstotkov kakavovega masla, 14 odstotkov nemastnih kakavovih delov in največ 65 odstotkov sladkorja ter rastlinsko mast.

Posebne vrste čokolade, kot so npr. mlečna, čokoladni obliv, čokolada s smetano, jogurtom itd.

Mlečna čokolada vsebuje kakavov prah (10 odstotkov), kakavovo maslo, mleko (minimalno 12 odstotkov), sladkor (60 odstotkov) ali druga sladila ter arome (lecitin, vanilja). Med sladokusci velja za 'slabšo' čokolado, je pa pri množicah najbolj priljubljena.

Temna (črna) čokolada. Med te vrste spadajo tiste, ki vsebujejo 50 do 99 odstotkov kakavove mase. Razlika do 100 odstotkov so dodatki – npr. sladkor, arome.

Bela čokolada ni čokolada v pravem pomenu besede, ker vsebuje le kakavovo maslo in je brez kakavovega praha.

Kakavov prah je v prah zmleta kakavova pogača, ki nastane, če kakavovo maso stiskajo z deležem kakavovega masla. Sladkan kakavov prah, imenovan čokoladni prah, uporabljamo za pripravo napitkov, nesladkan pa za peko in sladice.

Ali ste vedeli?

Čokoladno mleko je idealen obrok po treningu, saj vsebuje odlično razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami za dobro regeneracijo telesa.

Hranilna vrednost na 100 mililitrov:

Energetska vrednost: 263kJ/53kcal

B: 3, 4 g

OH: 10 g

M: 1, 1 g

Kalcij: 120 mg

Vitamin B12: 0, 30 qg

Navsezadnje naj uživamo čokolado iz psiholoških, kemijskih ali kulturoloških vzrokov, nam vse več koristnih učinkov dokazuje, da lahko uživamo v polnosti okusa, ki nam ga nudi, vendar pri tem ne smemo pozabiti pravila: zmernost je zdravje, sreča in dobra naložba za življenje! Čokolada le ni sovražnica, ampak prijateljica.