Kostanj - bodičast vir energije

Kostanj izvira iz zahodne Azije, vendar pa nekateri menijo, da je njegova domovina Sredozemlje, kjer so ljudje že pred tisoč leti in več snovali prve kostanjeve gaje.

Pridelek so porabili za lastno prehrano in prehrano domačih živali v zimskem času. Zaradi energijske vrednosti, dobre mineralne sestave in vsebnosti nekaterih pomembnih vitaminov kostanj še danes slovi kot primerna hrana za športnike, otroke, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom.

Hranilna sestava

• Glavni značilnosti sta nekoliko višja energijska vrednost in odlična mineralna sestava, ki se glede na sestavo zemlje, kjer raste drevo, močno spreminja.
• Skoraj polovico sveže mase zastopajo ogljikovi hidrati, predvsem škrob. Enostavnih in hitro prebavljivih sladkorjev je veliko manj.
• 100 gramov pečenega kostanja v povprečju vsebuje 245 kcal, kuhan kostanj pa precej manj, in sicer le okoli 170 kcal, ker ima manjši delež suhih snovi.
• V njem je do šest odstotkov beljakovin, okoli dva odstotka maščob in precej folne kisline.
• Med rudninami je v kostanju največ kalija in fosforja, nezanemarljive pa so tudi vsebnosti nekaterih pomembnih elementov v sledovih.
• Vsebuje tudi nekaj malega vitaminov C in A, po vsebnosti pa izstopajo nekateri predstavniki skupine B-kompleksa, predvsem piridoksin oz. vitamin B6.

Zdravilne lastnosti

• V ljudskem zdravilstvu se čaj iz kostanjevih lupin uporablja za lajšanje črevesnih težav, predvsem diareje.
• Ker je bogat s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, je še posebej primerna hrana za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema.
• Poparki in prevretki iz listov se uporabljajo za zdravljenje želodčnih težav in kot blažilo za vneto grlo. Posušeno listje, ki ga poparite in iz njega pripravite obkladek, pa pomaga blažiti simptome bronhitisa (tudi kroničnega) in umirja napade oslov­skega kašlja.
• Zelo cenjen je tudi kostanjev med, za katerega je značilen svojstven grenko-sladek in močan okus. Vsebuje veliko rudnin in cvetnega prahu in slovi po blagodejnem učinku na dihala.
• Pripravki iz surovih plodov pomagajo pri težavah s krčnimi žilami.

Izberite pravega

• Združite prijetno s koristnim in ga v bližnjem gozdu naberite sami. Lahko ga sicer tudi kupite (na tržnici ali v trgovini), a to ni niti pol toliko zabavno.
• Kostanj, ki ga pred uporabo pustite nekaj dni odležati doma, bo postal nekoliko slajši, če ga medtem ne bodo napadli črvički. Zato svetujemo, da ga najprej preberete in ocenite, ali so plodovi dovolj zdravi ali jih je treba čim prej porabiti.
• Če so plodovi vlažni in umazani, jih najprej operite in nato razprostrite po kuhinjski krpi, da se dobro posušijo, sicer se bo med shranjevanjem na njih hitro začela nabirati plesen.
• Zdravi kostanji se bodo na hladnem ohranili teden ali dva. Ob daljšem skladiščenju se izsušijo, največkrat pa tudi ličinke opravijo svoje.
• Lahko ga tudi zamrznete in se z njim gostite pozimi. Zdrave plodove operite, posušite in v lupino na trebuščku zarežite križ, da se bodo kasneje lepše spekli. Kostanj zložite v plastične posodice ali v vrečke za zamrzovanje in te dobro zaprite.
• Ljubitelji ga lahko tudi posušite in pripravite kostanjevo moko. Surove plodove olupite (lupino in notranjo kožo) in razporedite na pekač, sušilno leso ali pladenj kuhinjskega aparata za sušenje sadja. Sušite na peči ali v pečici in suhega shranite v dobro zaprtih posodah.

Priprava in uporaba

• Daleč najbolj priljubljen je pečeni kostanj, takoj za njim pa kuhani. Svetujemo, da se preizkusite tudi v pripravi kostanjevega pireja, ki vam bo sicer vzela nekaj več časa (lupljenje), vendar se izplača. Lahko pa ga kupite že pripravljenega, svežega ali zamrznjenega.
• Preveč živahni prebavi se boste izognili tako, da si kostanj privoščite kot samostojen obrok. Ne izzivajte z moštom in svežim sadjem, ampak zraven pijte čaj ali vodo. Za popestritev si poleg kostanja lahko pripravite še malo dušene zelenjave, juho ali solato.
• Pire in moka se uporabljata za pripravo različnih peciv, potice, kruha in nadevov za perutnino. Iz kos­tanja je mogoče skuhati tudi odličen džem, za posebno poslastico pa velja kandiran kostanj, ki se pogosto uporablja kot dekoracija na slavnostnih tortah.
• Posušeni plodovi so še posebej sladki. Zmeljite jih v mlinčku za žita oz. koruzo ali pa stolcite v močnem tolkaču. Iz njih lahko skuhate odlično in hranljivo kostanjevo polento ali žgance.
• V francoski kuhinji uporabljajo kuhan in olupljen kostanj tudi kot prilogo k zelenjavnim in mesnim specialitetam ali pa iz njega pripravijo priljubljeno kremno kostanjevo juho.