Rim – večno mesto

Vse poti vodijo v Rim in vsak človek bi moral vsaj enkrat obiskati glavno mesto Italije. Mesto, ki naj bi ga brata dvojčka Romul in Rem v osmem stoletju pred našim štetjem ustanovila na sedmih gričih, ponuja odličen vpogled v preteklost.

Večino spomenikov, vrednih ogleda, je v središču Rima. Eno izmed najbolj obiskanih območij je antični Rim, kjer so Kolosej, antični forum ter ruševine na Palatinskem griču.

PRIPOROČILO: ob obisku antičnega Rima boste naleteli na dolge vrste za nakup vstopnic. Najprej se odpravite na ogled Palatinskega griča in Foruma, vrsta za vstopnice (12 evrov) je neprimerljivo krajša, velja pa tudi za Kolosej.

Obisk najmanjše neodvisne države na svetu Vatikana vam bo vzel skoraj ves dan. Vatikanski muzej je prava poslastica za ljubitelje umetnosti, v tem so shranjeni starodavni zemljevidi in tapiserije, kiparski izdelki iz grško-rimskega antičnega obdobja (Laokoontova skupina, Belvederski Apolon), slike Caravaggia in Leonarda Da Vincija ter freske v Rafaelovih sobanah.

Na koncu za vrhunec poskrbi Michelangelova Sikstinska kapela. Še večji vtis pusti bazilika Svetega Petra in trg pred njo.

PRIPOROČILO: v bližino Vatikana pridete s podzemno železnico. Na ulicah vodniki kot plenilci čakajo na turiste ter jim za 45 evrov ponujajo hiter vstop v muzej prek vrste, v kateri bi morali sicer čakati dve uri, ter osebnega vodnika.

A v večini primerov vrsta ni tako zelo dolga, za vstopnico pa boste morali odšteti 15 evrov. V muzeju je za 7 evrov na voljo avdiovodenje, ki vam postreže z vsemi potrebnimi informacijami.

Rim je znan po številnih cerkvah, med najbolj veličastnimi so San Giovani in Laterano, ki mu pravijo tudi mati vseh cerkva, Santa Maria del Popolo, San Luigi dei Francezi, v kateri so tri tabelne slike Caravaggia s prizori iz življenja svetega Mateja. Nujen je obisk Panteona, najbolje ohranjene stvaritve iz antike.

PRIPOROČILO: vstop v vse cerkve je prost, v večini primerov je fotografiranje dovoljeno. Preden se odpravite v cerkev, preverite, kdaj je odprta. Večina je dostopnih od 7. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.

Med številnimi trgi je najbolj obiskan Piazza Navona z Berninijevo fontano štirih rek, ki zaživi predvsem ob večerih. Nedaleč stran je Piazza Campo dei Fiori, največji živilski trg. V Fontano di Trevi morate vreči kovanec, da se boste še kdaj vrnili v Rim. Španski trg in stopnice so prijetne za počitek, na ulicah okoli trga pa lahko najdete modne trgovine z oblačili.

Ob slabem vremenu lahko obiščete mnogo muzejev, med najbolj znanimi sta:

• Musei Capitolini na Kapitolskem griču, vstopnina za ogled antičnih umetnin v dveh stavbah je 11 evrov.

• Galerija Borghese, ki je na obrobju največjega parka Villa Borghese, z manjšim ribnikom, kjer lahko najamete čoln (3 evre za 20 minut). Za obisk galerije se morate nujno napovedati vsaj tri dni vnaprej (+39 06 32810), vstopnica stane 9 evrov.

Namigi

• Vstopnice za muzeje lahko, še preden se odpravite na pot, kupite na spletni strani www.rome-museum.com, a boste odšteli približno štiri evre več, kot pa če bi jo kupili na mestu samem.

• Če hočete spoznati še malo drugačen utrip mesta, kamor ne zahaja veliko turistov, obiščite Trastevere, ki je znan po trgovinah z umetninami, boemskemu življenju ter odličnih in ne dragih restavracijah.

• Pozanimajte se za posebno kartico Roma Combo Pass, ki vam za 70 evrov tri dni zagotavlja brezplačen prevoz z avtobusi in podzemno železnico. V ceno so vključeni avtobus 'hop on and off' ter popusti pri vseh vstopnicah za muzeje, dva, ki si ju izberete sami, lahko obiščete celo brezplačno.

• Za obisk Rima se izogibajte poletnim mesecem, takrat ga preplavijo trume turistov, prav tako je za hojo po mestu prevroče.

• Ob različnih spomenikih boste opazili v rimske vojake oblečene moške, ki vam bodo ponudili fotografiranje. A pazite, to ne bo zastonj.

• Več agencij ponuja tudi oglede z avtobusom (hop on and off), ki se ustavlja ob najbolj pomembnih spomenikih. Ponujajo karte za 24 (19 evrov) ter 48 ur (24 evrov), v ceno 28 evrov pa je vključena tudi vožnja z ladjico po Tiberi.

Tekst in fotografije: Barbara Kavčič