Travmatske poškodbe zobnih tkiv in okolnih struktur so danes vse pogostejše. Najpogostejše so pri otrocih, starih od enega do treh let, ki imajo še mlečne zobe, ter med osmim in enajstim letom starosti pri stalnem zobovju. Kako pa naj starš ravna, ko si otrok zbije zob?
Poškodbe so pogostejše pri dečkih
Najpogosteje si izbijejo prve zgornje sekalce. Poškodba zoba se zgodi zaradi direktne (udarec zoba in predmeta) ali indirektne travme (prenos sile udarca v spodnjo ali zgornjo čeljust) pri padcu, prometnih ali športnih poškodbah, pretepih …
Avulzija ali popolno izbitje zoba iz alveole (zobiščnega odrastka) je dokaj pogosta poškodba mlečnega zobovja, nekoliko redkeje se pojavi v stalnem zobovju pri otrocih, še redkeje pri odraslih.
Kako ravnati?
Za starše je predvsem pomembno vedeti, kako pri izbitju ravnati z zobom, saj sta čas med izbitjem in reimplantacijo (ponovno vsaditvijo) ter način prenosa zoba do zobozdravnika ključnega pomena za dober izid terapije.
Najboljšo prognozo imajo stalni zobje, ki jih reimplantirajo takoj, po možnosti v manj kot 5 minutah po izbitju, ali vsaj v manj kot 20 minutah.
Če zoba ni možno takoj reimplantirati, ga je treba primerno shraniti in s pacientom čim hitreje obiskati zobozdravnika.
Najslabši izbor je navadna voda, saj ne omogoči ohranitve celic na površini zoba. Nekoliko boljši izbor sta mleko in lastna slina. Pacient lahko shrani zob med ustnico in dlesen ter ga tako prinese do zobozdravnika, vendar naj pazi, da ga ne pogoltne.
Najboljši način prenosa zoba do zobozdravnika je Hankova raztopina (HBSS), ki pa jo imamo redko na mestu poškodbe.
Pri izbitju mlečnega zoba prevladuje mnenje, da mlečnih zob NE reimplantiramo, saj lahko tako pride do poškodbe zametka stalnega sekalca. Kot posledica izbitja mlečnega sekalca se lahko zmanjša prostor za stalni sekalec, ki bo izrasel pozneje, lahko bolj v ustnični ali nebni smeri.
To vpliva na otrokov videz, govor, prav tako pa otežuje tudi ortodontsko terapijo. Pomen stomatologa je v tem primeru predvsem, da sledi izraščanju zob in pravočasno napoti pacienta na ortodontsko terapijo.
Pri stalnih zobeh pa je bistvenega pomena TAKOJŠNA reimplantacija, če je možno, že na mestu poškodbe. Predhodno je treba zob sprati pod curkom hladne vode, vendar ne strugati po površini korenine zoba ali uporabljati kakršnih koli dezinfekcijskih sredstev. S tem se poškodujejo celice, ki bi omogočile preživetje zoba in povečale možnosti komplikacij.
Do prihoda k zobozdravniku je treba zob držati v alveoli (zobiščnem odrastku), da ponovno ne izpade. Zobozdravnik nato fiksira zob na sosednje zobe, opravi rentgenski posnetek, preveri vitaliteto zoba ter spremlja nadaljnje dogajanje.
Komplikacije po reimplantaciji
Te so lahko odmrtje pulpe zoba ali resorpcija oz. izguba dela korenine. Komplikacije so odvisne od časa reimplantacije in načina shranjevanja zoba, daljši je čas, manjša je verjetnost preživetja zoba.
Takojšnja reimplantacija in čim krajši čas zoba zunaj zobiščnega odrastka sta najpomembnejša dejavnika pri uspešnem zdravljenju zoba.
Velik pomen pri samem zdravljenju ima tudi način shrambe zoba po izbitju, zato bi raztopine, ki omogočijo večje preživetje in pripomorejo k boljšemu izidu zdravljenja, morale biti dostopne v otroških vrtcih, šolah, športnih klubih, kjer je večja verjetnost za tovrstne poškodbe.
Prav tako je treba vedeti, kako pravilno ravnati v primeru takšnih poškodb, in čim hitreje obiskati zobozdravnika.
Pomembno pa je omeniti tudi pomen nošenja ščitnikov za zobe med športno aktivnostjo, ki zavarujejo pred takšnimi poškodbami.
Napisala: Živa Tatalovič, dr. dent. med. v reviji Lisa, foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
