Ko mine slepa zaljubljenost

16. 6. 2015 | Vir: Lisa
Deli
Ko mine slepa zaljubljenost (foto: Profimedia)
Profimedia

Verjetno smo bili vsi kdaj v svojem življenju v takem 'neprištevnem stanju'.

Stojim pod odrom Katedrale v Kinu Šiška in z vsakim vlaknom organizma uživam v energiji svojega najbolj priljubljenega benda Demolition Group. Njihov melodični hrup pač obožujem. Zraven sebe opazim par, star med 25 in 30 let, torej ne več najstnika, ki sta imela oči in roke in poljube zgolj drug za drugega. Mislim, da kar se njiju tiče, sta bila edina in sama v dvorani, ki je sicer pokala po šivih. Bila sta slepa za vse okoli. Popolnoma predana svoji očitno sveži in nori zaljubljenosti sta se stiskala, poljubljala, objemala. Najprej sem pomislila, da jima zavidam to norost, ki ji pravimo zaljubljenost, ker sta bila videti tako srečna in zagledana zgolj drug v drugega, da sem bila kar ganjena ob tej prvinski nagonski hormonalni bombi, ki je plesala poleg mene.

No, potem pa malce po svoje pomigam z možgančki in zaradi profesionalne kilometrine se zamislim nad njuno sedanjo neopisljivo srečo, ko se nista odlepila drug od drugega. Prelep, prepoten, seksi prepleten par čaka slej kot prej soočenje s pristankom na trdih tleh življenja. Sem žleht, a? A kaj, ko smo verjetno vsi bili kdaj v svojem življenju v takem 'neprištevnem stanju'. No, vsaj jaz sem bila enako brezkončno zaljubljena in zaslepljena na začetku zakona.

Potem pa nevede in čisto po tihem zdrsnemo v vsakodnevno rutino, banalne pogovore, seksamo samo še dvakrat na teden, če se le dovolj potrudimo, in nič več vsak dan ali pa dvakrat na dan, kot je to bilo na repertoarju srečanj na začetku zaljubljenosti. Ko se lahko gledaš nepremično v oči po nekaj ur, ko se roke in noge prepletajo v igri iskanja naslade in užitka, ko odmisliš vse trenutne distrakcije in ti je popolnoma vseeno za vse, kar ni povezano s tabo in njim (ali njo).

Kaj se potem zgodi?

Nehamo se tako slepo gledati, vohati, čutiti, poglabljati. Treba je živeti tudi v nekakšnem vsakodnevnem življenju, kot je na primer priprava na izpite, študij ali pač delovna opravila v službi. Obiskati kdaj domače, se družiti tudi s prijatelji, četudi vse to pade na listi prioritet v zaljubljenosti na drugotna mesta, saj je prvo namenjeno zgolj tistemu, ki nas je spravil v delirij zaljubljenosti.

Ko popustijo hormoni norosti, je preteklo nekaj vode. Čustva se začenjajo umirjati in zaljubljenca začutita potrebo, da se začneta pogovarjati, ne zgolj seksati. Kako naprej, kaj si želita, v kolikšni meri se začeti prilagajati drug drugemu? Ker do zdaj se ni bilo treba, saj je bilo vse za oba okej. Samo da sta bila skupaj prepletena in zlepljena. Kot tisti čudoviti par pod odrom koncerta.

Da, to je večno vprašanje: kako naprej? Ali se še malce pretvarjati, da mednju ni treščila realnost vsakodnevnega boja za preživetje, bivanje ali odločitev za nadgradnjo odnosa za podmladek, ali pa sprejeti spremenjene okoliščine vsakdana? Kakorkoli obračamo, slej kot prej smo se prisiljeni soočiti s tem, da svoje življenje zdaj delimo še z neko drugo osebo, ki jo začenjamo spoznavati v nekoliko drugačni luči. Da je tudi kdaj tečen, da smrči, da nekaj zahteva in ne odneha v svojem trmarjenju, da si kdaj ne umije zob ali rok, ko pride domov, da nas nima časa poslušati in ne najde več moči za maraton v postelji. Kaj pa zdaj?

Sebe običajno takrat še ne vidimo v sliki, kot jo dojema partner, in se nam zdi, da je zgolj on postal čuden, v resnici pa se je percepcija odnosa spremenila.

Slepi zaljubljenosti naj sledi odločitev, da se gre v odgovorno ljubezen, in vse, kar pride poleg, torej da držita skupaj v dobrem in slabem, da se slišita in pogovarjata, spoštujeta in sta drug drugemu največja zaveznika. Ko oblikujeta občutek, da sta sama in njuna ljubezen najmočnejša sila na tem svetu, jima nobeni dinozavri, zmaji in podobne pošasti vsakodnevnih izzivov ne morejo priti do živega. Prepričana sem, da je to največja moč, ki jo lahko delegiramo drug drugemu v pravi in iskreni ljubezni, ki se porodi iz poprej opisane nore in slepe zaljubljenosti.

Napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok

Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite 031 666 168. 

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"