oi

V Slovenski olimpijski ekipi je tokrat prvič rezervirano tudi mesto za psihologa. Nalogo si bosta polovično delila dr. Tanja Kajtna in dr. Matej Tušak.      

Dr. Tanja Kajtna je doktorica psiholoških znanosti, zaposlena na Fakulteti za šport v Ljubljani in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Je predsednica Sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije, na različnih ravneh predava širši strokovni javnosti. Kot športna psihologinja sodeluje s številnimi vrhunskimi športniki in je članica strokovnega dela slovenske odprave na Olimpijskih igrah v Londonu. Pred odhodom v London nam je odgovorila na nekaj vprašanj. 

Tanja Kajtna

Kakšna bo vaša naloga na OI? Kako bo konkretno potekalo vaše delo v Londonu?

V Slovenski olimpijski ekipi je tokrat prvič rezervirano tudi mesto za psihologa, in s kolegom dr. Matejem Tušakom si ga bova nekako polovično delila. Najina naloga bo skrbeti za dobro počutje športnikov, zagotavljati športnikom možnost pogovora, z njimi izvajati določene tehnike ali vaje psihološke priprave, seveda pa bova na voljo tudi preostalim članom ekipe, torej trenerjem, vodstvu ... Najino vlogo vidim tudi pri reševanju morebitnih nepredvidenih situacij, iskanju odgovorov in rešitev v kakšnih posebnih primerih ... Seveda pa bo to tudi odlična priložnost za predstavljanje športne psihologije športnikom in promoviranje te uporabne znanstvene discipline.

Kako pomembna je psihološka priprava olimpijcev? V kakšnem razmerju sta telesna in psihološka priprava? Gre pri psihološki pripravi za trening uma in čustev?

Psihološka priprava je eden od glavnih 'stebrov' športnikove priprave. Vsi kosi sestavljanke morajo biti na svojem mestu, kadar želimo, da športnik napreduje – poleg odlične tehnične in taktične pripravljenosti morajo biti športniki tudi telesno dobro pripravljeni, morajo imeti urejeno prehrano, imeti morajo kakovostno opremo, pa tudi psihična pripravljenost mora biti dobra. Težko bi torej postavili razmerje med telesom in umom. Za vse mora biti poskrbljeno enakomerno, da lahko pričakujemo napredek.

Pri psihološki pripravi bi res lahko rekli, da gre za trening, saj morajo športniki pri tej pripravi biti aktivni, potrebne je precej vaje pri učenju in uporabi različnih tehnik, potrebnega je precej razmišljanja, iskanja in preizkušanja različnih možnosti. Gre za učenje nadzora aktivacije in kontrole napetosti, kontrole čustev, uporabe in usmerjanja koncentracije, za nadzor razmišljanja, vzpostavljanja samozavesti, dvigovanja in zadrževanja motivacije ...

Kako so se naši športniki pripravljali na tem področju?

Športniki se psihološko različno pripravljajo. Eni to počnejo sami in zlagajo in urejajo izkušnje ter preizkušajo različne možnosti, nekateri se pripravljajo prek pogovorov s trenerji ali drugimi člani svojih timov, nekateri prek pogovorov s kom, ki sicer sploh ni povezan s športom, na primer s partnerji, za najbolj sistematičen način psihološke priprave pa velja sodelovanje s psihologom.

Kako pomembna je vizualizacija? Sara Isaković je pred leti izjavila, da se je pred nastopom videla na stopničkah, tudi to, kako je oblečena.

Vizualizacija oziroma predstavljanje nastopa ali dela nastopa je ena od najpogosteje uporabljenih športno-psiholoških tehnik in poleg tehnik sproščanja tudi ena od najbolj koristnih. Namenjena je usmerjanju koncentracije in izdelavi miselnega načrta temu, kako naj bi tekmovanje potekalo. Uporabljajo jo številni športniki, seveda pa nekateri bolj, drugi manj natančno. Gre namreč za usmerjeno in načrtno uporabo domišljije, ki je človeku popolnoma naravna.

Kaj so psihološki oziroma osebnostni atributi olimpijskega športnika?

Olimpijski športniki in tudi drugi vrhunski športniki so odprti, čustveno stabilni, zanima jih veliko različnih pristopov in so pripravljeni marsikaj preizkusiti. Radi imajo zanimivo in dokaj vznemirljivo dogajanje, znajo dobro prenašati napetost in stres, so zelo motivirani in v doseganje svojih ciljev so pripravljeni vložiti veliko truda. So tudi disciplinirani in vztrajni in se skozi kariero naučijo tudi izjemne prilagodljivosti.

Zakaj so po vašem mnenju italijanskim olimpijcem prepovedali uporabo družbenih omrežij med OI?

Za točen razlog bi seveda morali vprašati vodje italijanske odprave, lahko pa bi ugibali, da je eden od razlogov tudi, da se športniki ne bi obremenjevali s preveliko količino informacij in mnenjem okolice in da bi se tako lažje osredotočili na svoje nastope. Hkrati je lahko odgovarjanje na vsa mogoča sporočila in objavljanje na številnih različnih socialnih omrežjih časovno zamudno, morda so želeli s tem zagotoviti tudi, da športniki s tem ne bi izgubljali preveč časa. Res pa je, da je tako ekstremna odločitev (socialna omrežja so namreč del našega vsakdana) lahko tudi dvorezni meč in da bo kakšnega od športnikov to bolj motilo, kot jim omogočalo umirjeno pripravo na svoja tekmovanja.

Kako dobro so po vašem mnenju psihološko pripravljeni naši olimpijci?

Mislim, da o dobri psihološki pripravljenosti naših olimpijcev priča že to, da so se na to tekmovanje sploh uvrstili ...

OI so postale predvsem spektakel za gledalce in dober posel za sponzorje. Zakaj je po vašem mnenju tako?

Olimpijske igre so že nekaj časa najbolj spremljan športni dogodek, dogajajo se le vsake štiri leta. Potrebnega je precej čakanja, možnosti za njihovo oglaševanje pa je veliko, hkrati pa je to ena od redkih priložnosti, kjer lahko na enem mestu spremljamo res veliko število športov in športnih disciplin. Kot takšne predstavljajo odlično priložnost za medije in sponzorje, in ker se na igrah lahko pojavljajo le sponzorji iger in mednarodnega olimpijskega komiteja ter nacionalnih olimpijskih komitejev, je njihova izpostavljenost še toliko večja, verjetno s tem tudi dobiček. Spektakel pa po drugi strani omogoča tudi zaslužek organizatorju in medijem, vendar pa menim, da igre kljub vsemu predvsem ostajajo dobra promocija športa, česar si vsi, ki smo kakorkoli povezani s športom, želimo.

V.F.

Foto: Radek Sturgolewski / Shutterstock.com

Sorodni članki

Naj vas nič ne ustavi: #TvitajmoZaNaše

Telekom Slovenije pa bo za mlade športnike iz socialno šibkih okolij doniral 10.000 evrov.
Pogosto mladega športnika na začetku kariere ne trener ne starši niso sposobni opremiti s primernimi vzvodi za soočanje z izzivi tekmovanj.

Kaj pa psihična priprava športnika?

Nastop na tekmovanju je rezultat oziroma cilj vsega športnega udejstvovanja. Je glavni motiv, za katerega športnik porablja ogromno energije, to pa je zanj zelo stresna situacija...
Olimpijski stadium v Londonu.

Olimpijci v Londonu 2012 tudi na Twitterju

Organizatorji olimpijskih iger v Londonu so pripravili spletno stran, kjer so na enem mestu zbrane povezave do vseh...

Izbor uredništva

Septembra začnemo s skupnimi pripravami na maraton - pridružite se nam!

30. oktober! Letos že enaindvajsetič. Ste tudi vi z mislimi že tam? Prijavite se in se skupaj z nami pripravite na...

Več...

Jeep festival 2016! Praznujte z nami in osvojite vikend z Jeepom!

Vabimo vas na praznovanje 75-letnice znamke Jeep. V soboto, 10. septembra, se boste lahko med 10. in 17. uro na motokros...

Več...

Kaj nas pohodništvo uči o življenju?

Pohodništvo je odlična fizična aktivnost, ki povrh vsega ustvarja nepozabne spomine. Omogoča priložnosti, da se umirimo in...

Več...

Najbolj brane vsebine

Bi bilo bolje kolesariti ali teči, da bi ostali fit?

Vsak od športov ima svoje prednosti. In slabosti, če pomislimo na možnosti poškodb. Ampak mi smo za to, da poskusite oboje. Najbolje, da začnete neko (sončno) soboto. Pripravili smo preprost načrt ...
Več...

Novak Djoković: Hrana je spremenila mojo kariero, telo in življenje!

Novak Djoković podrobno o tem, kako se je kot vrhunski športnik vsak dan spopadal z astmo in večno utrujenostjo, dokler ni dojel, da je za vse kriva hrana.
Več...

10 vadb, pri katerih porabite več kalorij kot pri teku

Tek s seboj prinese veliko dobrih stvari, a ga kar nekaj ljudi ne mara. Nič zato. Tu so še druge vadbe, ki so prav tako koristne. Zbrali smo jih 10 in vsaj ena vam pa vendar mora biti všeč.
Več...

15 nasvetov za tekače

Pa začnimo. Tek je primarno gibanje, kar NE pomeni...
Več...

Kje vse se nahaja kalcij (in to ni mleko)

Običajno imamo v mislih, da je glavni vir kalcija mleko in mlečni izdelki, ker so nas tako naučili oziroma smo tako slišali v televizijskih oglasih. A dejstvo je, da lahko kalcij najdemo tudi v zelenjavi, sadju in oreščkih.
Več...

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri