Ali med vadbo pri nižjih temperaturah v resnici porabimo več kalorij?

Verjamem, da imajo nekateri še veliko drugih vprašanj in pomislekov o tem, kdaj začeti vaditi, vendar bom tokrat poskusil odgovoriti prav na zadnje vprašanje.

Torej, pri katerih temperaturah naj bi porabili več kalorij?

Lahko se nam zdi, da med vadbo pri nižjih temperaturah porabimo več kalorij, ker naj bi ohranjali še telesno temperaturo. Vendar vadba že sama po sebi dvigne našo temperaturo, torej ni potrebe po dodatni porabi energije.

Pri toplejših temperaturah ima naš kardiovaskularni sistem več dela z ohlajanjem telesa, saj je treba kri spraviti v podkožje, s čimer bi se lažje ohladili. Zato bi lahko rekli, da aktivnost pri višjih temperaturah, v nasprotju z nižjimi, porabi več energije (Valentour, 2010).

V eni izmed študij je sodelovalo devet moških, ki so kolesarili 90 minut pri različnih temperaturah: –10 stopinj Celzija, 0 stopinj Celzija, 10 stopinj Celzija in 20 stopinj Celzija.

Med kolesarjenjem pri prvih dveh temperaturah je bilo opaziti višje respiratorno razmerje, kar kaže, da se je porabilo za energijo več ogljikovih hidratov kot pri kolesarjenju pri drugih dveh (Layden, Patterson in Nimmo, 2002).

V drugi raziskavi, kjer je sodelovalo osem kolesarjev in so do izčrpanosti kolesarili pri temperaturah približno 4, 10, 20 in 30 stopinj Celzija, so ugotovili sledeče.

Najdlje so kolesarji vzdržali pri temperaturi 10 stopinj Celzija in najmanj pri 30 stopinj Celzija. S tem so poskusili pokazati povezavo med temperaturo in vzdržljivostjo ter dokazati, da smo najbolj učinkoviti v zmernih temperaturah ter da smo slabše vzdržljivi ob kakršnih koli ekstremih (Galloway in Maughan, 1997).

Omenjeni raziskavi nakazujeta, da je vadba v zmernih temperaturah najboljša za izgubo maščob in da v takih pogojih lahko vzdržimo dlje, kar nam še dodatno pripomore k izgubi kalorij.

Nižje temperature tako ne povečajo porabe kalorij, vse dokler naše telo ne začne drgetati. Ko pride do takega stanja, mora organizem delati pospešeno, z namenom ohranjanja termoregulacije. Drgetanje naj bi porabilo približno 400 kalorij na uro in izčrpavalo glikogenske rezerve (Clark, 2004). V tej situaciji je poraba energije resda nekoliko višja kot pri višjih temperaturah, vendar je odvisna tudi od časa izpostavljenosti takim pogojem, tipu oblačil in mogoče bi se našlo še kaj.

V zimskih mesecih, ko so temperature v povprečju nižje, je tako razlogov za vadbo še več. Porabimo namreč manj kalorij (če seveda ne drgetamo ali kako drugače vadimo), vnos pa je višji. Tu je še za nekatere neprimerno vreme in manj dnevne svetlobe, kar še dodatno zmanjša aktivnost. V tem času se zniža še raven serotonina (hormona dobrega počutja), in ker vemo oz. čutimo vpliv ogljikovih hidratov na dvig tega, je to razlog, da še z večjim užitkom segamo po t. i. veseli hrani (Wurtman, 1998). Torej tudi po raznih sladicah in podobnem.

Osebno menim, da je skoraj vsak del dneva primeren za vadbo, ne glede na vremenske ali katerekoli druge vplive.

Zato predlagam, da se aktivnosti (če je še niste) lotite že danes.

Dalibor Todorović, prof. šp. vzgoje, foto: Profimedia

Viri:

• Clark, N. (2004). Winter and Nutrition: Fueling for Cold Weather Exercise. Pridobljeno iz Active.com. 
• Galloway, S.D. in Maughan R.J. (1997). Effects of ambient temperature on the capacity to perform prolonged cycle exercise in man. Medicine and Science in Sports and Exercise, 29(9), 1240-1249.
• Layden, J. D. , Patterson, M. J. in Nimmo, M. A. (2002). Effects of reduced ambient temperature on fat utilisation during sub maximal exercise. Medicine and Science in Sports and Exercise, 34(5), 774-779.

• Valentour, J. (10.11.2010). Do I burn more calories when it is hot outside or cold? Pridobljeno iz Acefitness.org. 
• Wurtman, J.J. (1998). Carbohydrate craving, mood changes, and obesity. The Journal of Clinical Psychiatry, 49, 37-9.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord