Privoščite si sprehod po čudovitih kotičkih Slovenije. Za vas smo zbrali nekaj najlepših pohodniških tematskih poti.

Čez Most po modrost – Most na Soči

Kulturnozgodovinska pot nas popelje skozi tri tisočletja Mosta na Soči. Pot se začne v centru ob informacijskem terminalu in teče skozi naselje, mimo 22 urejenih točk, opremljenih z informativnimi panoji in nišami z replikami arheoloških najdb.

Arheologi so tu skupaj izkopali približno sedem tisoč grobov in več antičnih stavb, zaradi česar velja kraj za eno od najpomembnejših arheoloških najdišč pri nas.

Čez Most po modrost

Jesenkova pot – Rožnik, Ljubljana

Jesenkova pot je tri kilometre dolga učna pot na ljubljanskem Rožniku, imenovana po slovenskem botaniku Franu Jesenku.

Ob njej so zasajene domače in eksotične vrste dreves, ki so označene s slovenskimi in latinskimi imeni (iva, bukev, gorski javor, beli jesen, robinija, rdeči javor, rdeči hrast, breza, omorika – Pančičeva smreka, zelena duglazija, kalifornijska libocedra ...).

Začne se v Tivoliju ob Poti pod turnom, in poteka po pobočju Rožnika, za hotelom Bellevue in konča pri Galeriji Tivoli.

Pot v deželo škratov, Kmetija Grobelnik, Slovenj Gradec

Nezahtevna šest kilometrov dolga Pot v deželo škratov povezuje preteklost s sedanjostjo in opominja na bitja, ki so jih omenjali naši predniki.

Namenjena je obiskovalcem vseh starosti in je poučnega, družabnega ter sprostitvenega značaja.

V deželi škratov obiskovalce pozdravijo pravljična bitja, ki nas opazujejo iz dreves­nih votlin, izza vej, skozi krošnje dreves. V žitni kašči živijo žitni škratki, gozdni v gozdarski bajti, perkmandeljc v rudniškem rovu. V svojem domu coprnica kuha čarobni napoj.

Obiščite deželo škratov.

Gregorčičeva učna pot, vas Smast pri Kobaridu

Gregorčičeva učna pot je razdeljena na štiri dele in poteka v sklenjenem krogu v smeri urinega kazalca, izhodiščna točka pa je pred osnovno šolo v vasi Smast.

Najpomembnejši postanki na poti so ob cerkvi Svetega Duha na Libušnjem, pri Gregorčičevi rojstni hiši na Vrsnem in ob Gregorčičevem grobu pri Svetem Lovrencu.

Dolžina celotne poti je 11,5 kilometra. Če se odločite, da prehodite celotno pot, boste z vmesnimi postanki za hojo potrebovali štiri ure.

Gregorčičeva učna pot.

Naravoslovno-etnografska pot po Logarski dolini

Na peš poti po Logarski dolini se boste sami ali v skupini, v spremstvu izkušenega vodnika, ustavili na najzanimivejših točkah in izvedeli marsikaj o ledeniški dolini, gozdu, divjadi, pticah, življenju gozdarjev, oglarjenju ter drugih zanimivostih, ki pričajo o izjemni povezanosti ljudi in narave skozi stoletja.

Sprehod po prečudoviti naravi in malo ostrejši klimi traja približno od dve do tri ure. Celotna dolžina poti znaša sedem kilometrov in se zaključuje pri slapu Rinka.

Logarska dolina

Pot Pusti grad, Radovljica

Pot, ki je v celoti dolga slabih pet kilometrov (v eno smer), večinoma vodi skozi gozd.

Na informacijskih tablah so prikazane naravne znamenitosti – od izredno pestrih geoloških razmer, vode do bogatega rastlinskega in živalskega sveta. Prikaže tudi kulturno krajino z zgodovinsko pomembnim kulturnim spomenikom Pustim gradom.

Skozi gozdove in jase obiskovalce vodi sedem informacijskih točk, opremljenih z informacijskimi tablami, lesenimi mizami in klopmi.

Pusti grad.

Kosovelova učna pot

To je nezahtevna 7,5 kilometra dolga pot, po kateri je Srečko Kosovel hodil iz Sežane v Tomaj, ko se je vračal domov.

Izlet se začne v Sežani, pred poslopjem stare osnovne šole (Kosovelove rojstne hiše), kjer je danes postavljena tudi spominska plošča Srečka Kosovela. Odpravimo se mimo Polajevega stolpa, knjižnice in cerkve Sv. Martina proti vznožju hriba Tabor do razgledne točke, kjer zavijemo na most in prečkamo avtocesto.

Nato nas dobro označena pot vodi po kolovozu med vasmi Šmarje pri Sežani in Križ, dokler nas končno ne pripelje v tomajske vinograde in do končne točke, Kosovelove domačije.

Prlekija – pot po naravni dediščini, Ljutomer

Sprehodite se po svetu med Muro in Dravo, ki je izjemno bogat z naravno dediščino. Obe reki nudita življenjski prostor številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.

Domačini si ob krajinskem parku Jeruzalem in krajinskem parku Radgonsko-Kapelske gorice prizadevajo za ustanovitev regijskega parka Mura in krajinskega parka Središče ob Dravi.

Poplavni svet reke Mure je v Sloveniji območje z večjim številom vodnih, obvodnih in mokrotnih okolij. Ta so stoletja nastajala in se spreminjala z delovanjem reke, ki je svojo strugo ves čas prestavljala, medtem ko se je v opuščenih razbohotilo življenje v počasi tekočih in stoječih vodah.

Mrtvice so kot nalašč za življenje dvoživk, ptic in rastlin. Ob reki Muri je bilo doslej odkritih 200 vrst ptic, od tega je 110 gnezdilk.

Sprehod po Prlekiji.

Arheološka učna pot na Magdalenski gori, Grosuplje

Pot predstavlja izjemno zanimivo in bogato zgodovino območja, saj je eno od najpomembnejših in najbolje raziskanih arheoloških najdišč v Sloveniji.

Pot je dolga približno dva kilometra, na njej pa je osem informacijskih točk, ki predstavijo zgodovino izkopavanj ter najdb in nazorno opisujejo takratni način življenja in urejenost takratne naselbine.

Pot je speljana po urejenih gozdnih poteh, z vrha hriba pa se razprostira tudi čudovit pogled na Kamniške Alpe, Karavanke in vse do Triglava v Julijskih Alpah.

Rozkina gozdna učna pot Bolfenk, Razglednik, Pohorje

Dolžina krožne poti je tri kilometre. Pot nam približa bogastvo pohorskega gozda, njegovo rast, razvoj in pomen, hkrati pa nas tudi seznani z delom gozdarjev.

Pohorje je eno od najbolj naravnih območij Slovenije in tudi Srednje Evrope. Kot edino silikatno gorovje v Sloveniji je pomembno v geomorfološkem, hidrološkem, biološkem ter kulturnem krajinskem pogledu.

Fabianijeva pot

Fabianijeva pot je mreža urejenih sprehajalnih pešpoti, ki potekajo od Štanjela do Kobdilja. Pot je poimenovana po slovitem arhitektu Maksu Fabianiju. Označena je s smerokazi in vključuje kulturne in naravne znamenitosti, ki bogatijo Štanjel.

Del poti si je mogoče ogledati tudi v 30 minutah. Seveda pa bomo ob kulturnih in naravnih lepotah, ki jih povezuje Fabianijeva pot, zares navdušeni le, če si bomo zanje vzeli nekaj več časa.

Sorodni članki

None

8 idej za razgibane kolesarske ture

Poiskali smo nekaj dobrih kolesarskih tur. Pokukali smo v Španijo, Nemčijo, na ravninsko Nizozemsko in v sosednjo Avstrijo, malo smo raziskovali tudi po Sloveniji.
None

Enodnevni izlet: Krajinski park Logarska dolina

Ko je vroče, ko se po slovenskih cestah vijejo dolge kolone in sta Primorska in Gorenjska okupirani s turisti z vsega sveta in ko na lep sončen dan razmišljate, kam bi se...

Kolesarski parki po Sloveniji

Zanimive destinacije za vse ljubitelje kolesarstva.

Izbor uredništva

Refleksoterapija za harmonično ravnovesje telesa in duha

Refleksoterapija je čudovit balzam za dušo in telo. Kot kulturna tradicija je prisotna po celem svetu, njena moč je...

Več...

Stopite iz območja udobja

Občasno stopite tudi iz svojega območja udobja in ugotovite, kje so vaše meje.

Več...

Aktivni vikend: Odložimo bremena in kilograme

10. - 12. oktober 2014, Bohinj Park Hotel.

Več...


Najbolj brane vsebine

Kako se znebiti maščobnih blazinic na hrbtu

Maščobne blazinice ob modrčku ali pa na predelu bokov niso ravno zabavna stvar. A že malce truda zadostuje, da se boste v svoji koži počutili bolje.
Več...

Znaki, ki kažejo na pomanjkljivo delovanje ščitnice

Kako pomemben za dobro počutje je majhen organ na grlu, večina ljudi opazi šele, ko je z njim nekaj narobe. In to se ne pojavlja tako zelo redko. Tako v Evropi kot tudi v Sloveniji za boleznijo ščitnice zboleva čedalje več ljudi.
Več...

Slovenci uspešni na finalu BMW Clean Water Regatte v Amsterdamu

Pred kratkim je v Amsterdamu v veslaškem centru Bosbaan potekalo Svetovno prvenstvo v veslanju.
Več...

Weekend Bike Festival združil profesionalne in rekreacijske kolesarje

Pretekli konec tedna se je preko Mure odvil v športnem duhu. V medžimurskih športnih toplicah Sveti Martin, kjer so prvi na hrvaškem prejeli licenco Adria Bike Hotel, se je odvil festival Weekend Bike Festival. Kolesarski praznik je k našim sosedom privabil okrog 500 profesionalnih in rekreacijskih kolesarjev in aktivnih turistov.
Več...

Tekaška konferenca: Misterij maratona

O ljubezni in volji do dolgih tekov, o dobrih in slabih izkušnjah pred in med nastopi, o maratonskih pasteh, radostih in skrivnostih bodo na letošnji tekaški konferenci spletnega mesta aktivni.si spregovorili znani slovenski maratonci: Primož Kobe, Žana Jereb, Jure Košir, Žiga X Gombač, Samo Rugelj in Boštjan Videmšek.
Več...


Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri