Gorska kolesarka Saša Merše: "Ljudje se pogosto ustrašijo moči in samozavesti."

4. 8. 2016
Deli
Gorska kolesarka Saša Merše: "Ljudje se pogosto ustrašijo moči in samozavesti." (foto: saša merše)
saša merše

Saša Merše je mlada gorska kolesarka, ki podira predsodke, da je spust s kolesom moška stvar. V intervjuju nam je zaupala, kaj vse jo gorsko kolesarstvo uči in kakšne radosti ji prinaša. 

Saša, zakaj gorsko kolesarstvo? Kaj je tisto, kar te žene na kolo?

Na začetku sem se tudi sama vprašala, zakaj ravno gorsko kolesarstvo in kaj me vedno znova vleče v gozd in hribe. Pa je odgovor precej preprost: ko čutiš, da je nekaj prav, se ne sprašuješ več. Na kolesu doživim vsakič znova prav posebne občutke. Lahko bi jih primerjala z drogo, le da je ta zdrava. Je popolna oblika sreče in sprostitve. Samo jaz, trail in kolo - to je vse, kar v tistem trenutku razmišljam. Problemi, delo in vsakdanji stresi so takrat postranskega pomena. Na kolesu, še posebej med spustom, nimaš časa razmišljati o tem, kaj te čaka, ko prideš domov, če razmišljaš, si namreč hitro na tleh, ko te preseneti korenina, na katero nisi bil pozoren.

Gorsko kolo zahteva kar nekaj kondicije in moči. Kakšen je tvoj način za pridobivanje kondicije?

Drži, fizična pripravljenost je ključnega pomena. Pa ne, da ne bi moral počasi prikolesarit nekam v hrib – spust je tisti, kjer se lahko hitro kaj zalomi in pride do padca, takrat pa je še kako pomembno, da smo fizično dobro pripravljeni. Sama sem imela hudo poškodbo ledvenega dela hrbtenice, od takrat redno delam stabilizacijo, vaje za moč in raztezanje. Ne boste verjeli, takrat se je popravila tudi moja tehnika na kolesu. Imam dovolj moči ter nadzora in takrat lahko resnično uživam lepote narave, ki jih v tem športu ne manjka.

Tvoji najljubši kraji za kolesarjenje?

Zelo zanimivo je, da smo s prijatelji kar nekaj časa posvetili turam in parkom v tujini. Na koncu pa smo ugotovili, da nam mala lepa Slovenija ponuja toliko različnih možnosti, poti in krajev. V tujini je lepo, ampak doma je najlepše. Med tednom se odpravljam na okoliške hribe blizu Kranja, ko pride vikend pa se najraje odpravim proti Bovcu.

Po pravici, te je kdaj strah?

(Smeh) seveda. Je pa odvisno, kako se s tem "strahom" spopadeš. Če ti predstavlja izziv in povod za napredek, je to dober strah, ki te obvaruje pred neumnostmi. Ko pa govorimo o strahu, ki te popolnoma onemogoči in ti predstavlja velik stres namesto izziv, se je pametno vprašati, če bi zamenjali gorsko kolo za kakšen drug športni rekvizit.

Si že kdaj kam "poletela" oz. se poškodovala?

Oh, večkrat. Ampak to je del športa, potrebno je sprejeti, da so modrice in odrgnine na dnevnem sporedu. Ne dolgo nazaj sem imela bližnje srečanje z drevesom in bila kar nekaj časa onemogočena. Če se navežem na prejšnje vprašanje, je to izkušnja iz katere se naučiš nekaj novega, pobereš kolo in greš naprej. Kolesarjenje je zelo podobno življenju - tudi tam nas stvari "dotolčejo", a takrat se je treba postaviti nazaj na noge in iti pozitivno naprej.

Ti kdaj kdo reče, da to ni ženstveno?

Ja, večkrat. Še posebej, ko pridem s kolesa in imam v sebi še vso moč in samozavest. Ljudje se tega pogosto ustrašijo, ampak potrebno je ravnovesje. Na kolesu po moško, doma po žensko (smeh).

Kaj pa je po tvojem mnenju "prava ženska"?

Prava ženska je ženska, ki ve, kaj hoče, to čuti in temu tudi sledi. Pa naj bo to gorsko kolesarjenje, SUP-anje, moda ali katerakoli druga stvar v življenju. Ženska, ki odraža notranjo moč in samozavest ne potrebuje potrditev in ji je prav malo mar, če drugi njenega početja ne odobravajo. Je pa tukaj past: fantje se pravih, samozavestnih žensk pogosto ustrašijo, dekleta pa postanejo zavistna – ampak nič hudega! Pravi moški bo to prepoznal, prava prijateljica pa ti bo stala ob strani; vse ostalo pa tako ali tako ne šteje.

Kaj te kolo uči? Je to tvoj korak izven cone udobja?

Sama se iz dneva v dan učim in vlečem vzporednice. Omenila sem padec na kolesu, pa je to lahko samo parafraza za padec v življenju. Omenila sem delo za dodatno fizično pripravljenost - tudi v vsakdanjem življenju moramo za določene cilje delati, garati in se truditi. Ne bi rekla, da je to korak izven cone udobja. Na zunaj izgleda vse precej nevarno in adrenalinsko, ampak tako izgledajo vse stvari, ki jih ne poznamo dovolj dobro. Ko dodobra spoznaš gorsko kolesarjenje kot šport, ugotoviš, da ti veliko vrlin pride prav tudi v vsakdanjem življenju.

O čem razmišljaš, ko se spuščaš v dolino?

Samo jaz, krmilo in pozornost na trail.

Opažaš vedno večje zanimanje deklet za gorsko kolesarstvo?

Ja! In to se mi zdi super! Ko sem sama začenjala s kolesarstvom, sem bila več ali manj sama med moškimi predstavniki – pa s tem ni nič narobe, saj sem se ogromno naučila in postala samostojna. Me pa veseli, da se vedno več deklet odloča za gorsko kolesarjenje, ker je res čudovit šport. Pa ni samo šport, je še vse kar spada zraven: izleti, reke, hribi, narava, družba, prijatelji in hladno pivo - skratka način življenja.

Nasvet dekletom, ki si želijo začeti, pa ne vedo kako?

Iskreno povedano, gorsko kolesarjenje ne spada med najcenejše športe. Nakup kolesa, primerne opreme, servis in vzdrževanje nanesejo kar nekaj denarja. Sama sem si od začetka kolo izposojala. Danes imate odlične možnosti za izposojo kolesa v specializiranih športnih trgovinah, ki prodajajo kolesa. Moj predlog je izposoja, izbira primerne ture ter pristonost izkušenega kolesarja ali kolesarke (na primer mene - smeh), da ugotovijo, če jim šport sploh ustreza. Če po prvem navalu adrenalina ne obupate in si želite še, potem samo gas! Se vidimo na trailu, jaz pa sedaj "šibam"na kolo!

Pripravila: Ana Vehovar

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"