Aktivni.si

Sklepi pri plavanju trpijo manj kot pri drugih športih, kar pa ne pomeni, da se ne moremo poškodovati. Najpogosteje so poškodbe zaradi nepravilne tehnike plavanja – nepravilen zamaah z nogami pri prsnem plavanju je na primer nevaren za kolena. Seveda je musklfiber oziroma vnetje mišic pri plavanju prisotno kot pri drugih športih. Ne glede na to, kako dober plavalec ste, se v vodi lahko zabavate in telesno vadite. Voda ima že sama po sebi blagodejne učinke na vaše telo. Lahko pa ste aktivni na suhem in greste v vodo samo sproščat mišice.

Poznamo štiri klasične stile plavanja: prsno, prosto, hrbtno in delfin. Seveda je osnova prsno, najhitrejši je kravl, najtežji je delfin, hrbtno plavanje pa ima verjetno največje terapevtske učinke (hrbet). Pripravili smo vam nekaj napotkov in nasvetov za čim bolj lahkotno in brezskrbno plavanje.

Dobrovoljni skok v vodo

• Treba je vedeti, da je voda 80-krat gostejša od zraka. Vaša fizična moč ne pride toliko do izraza, veliko bolj pomembno je, da znate racionalizirati svoje gibanje v vodi.
• Plavati s čim manj napora je zlato pravilo plavanja.
• Menjajte hitrost plavanja, poskusite plavati čim hitreje minuto in nato počivajte (večkrat ponovite).
• Večina ljudi nad rednim plavanjem obupa, ker ne napredujejo. Da bi izboljšali tehniko plavanja, potrebujete čas in voljo. Tudi svetovalec oziroma inštruktor pride prav, da vas opozori na napačne gibe, saj se med plavanjem ne morete opazovati.
• Zapomnite si: hitrejše plavanje z več počivanja bo imelo ugodnejše učinke na vaše telo kot neprekinjeno plavanje.
• Pri plavanju (to posebej velja za prsni slog) se je treba pri vsakem zamahu čim bolj iztegniti.
• Pri plavanju dihajte enakomerno, saj vas bo to sprostilo, lažje boste držali ritem plavanja in uravnavali zamah.
• Pri prostem (kravl) in hrbtnem plavanju iz kolka brcajte z nogami tako, da imate kolena stegnjena in fiksirana, prste na nogah pa v špičko.
• Pred odhodom v vodo se dobro raztegnite, še zlasti če nameravate dlje plavati. Dobra je tudi kombinacija fitnesa in plavanja (npr. 2-krat na teden fitnes in 2-krat plavanje).
• Intervalno plavanje je najboljše za vaš napredek. Odplavajte določeno dolžino (npr. 100 m) v hitrem tempu, počivajte, a ne več, kot je trajalo vaše stometrsko plavanje, in to nato ponovite npr. desetkrat.
• Plavanje je samo ena od možnosti za izboljšanje kondicije in moči v vodi. Obstaja že vrsta vadb v vodi, kot so vodna aerobika, vadba z utežmi, pripetimi na telo in okončine, tek do kolen visoki vodi …
• Plavajte s pripomočki, kot so plavutke, plavalne deske, maska za potapljanje. Tako se boste v vodi bolj zabavali in v njej zato preživeli več časa. Na voljo pa je tudi že vodoodporni walkman za plavanje.
• Če se odpravljajte na daljše plavanje, imejte vedno s sabo partnerja – nikoli ne plavajte sami.
• Zavedajte se svojih mej in ne tekmujte z boljšimi plavalci.
• Alkohol in plavanje ne gresta z roko v roki (alkohol tako in tako ne gre skupaj z nobeno športno aktivnostjo). Vpliva na vaš ravnotežni center, presojo in koordinacijo. Med plavanjem tudi ne žvečite in ne jejte, saj se vam lahko z lahkoto kaj zatakne v grlu.

Plavajte tam, kjer je to dovoljeno, izogibajte se morskemu prometu. Pazite, da ne boste plavali predaleč od obale ali čolna, pazite se in varčujte z energijo (naučite se počivati v vodi – lebdenje). Tudi premrzla voda in predolgo izpostavljanje soncu pred plavanjem sta lahko nevarna.