Rolanje – od oblike prevoza do športne aktivnosti

Ena izmed takšnih aktivnosti, kjer je iz potrebe nastala zanimiva telesna aktivnost, je tudi rolanje. To naj bi bilo v začetkih njegovega razvoja preprost način potovanja na kratke razdalje.

Kako se je razvilo rolanje, kot ga poznamo danes?

Med prvimi uporabniki rolerjev so bili Skandinavci. Njihovo priljubljeno metoda transporta, drsanje, je rolanje nadomestilo v toplejšem vremenu. Začetki rolanja tako mogoče segajo že v 17. stoletje, vendar so bili prvi uradno dokumentirani rolerji predstavljeni šele v 18. stoletju.

S tehnološkim napredkom se je roler spreminjal in danes ga lahko uvrstimo že med visoko specializirane kose športne opreme, uporabljene tudi v vrhunskem športu.

Leta 1743 so imeli rolerji prvič čevelj s kolesi, postavljenimi v vrsti, drug za drugim. Izumitelj teh ni znan, zato pa je bil prvi znani izumitelj John Joseph Merlin, letu 1760. Njegovi rolerji so imeli kovinska kolesa, zaviranje pa je bilo velik problem. V Franciji so pozneje izboljšali roler tako, da so ga sestavili iz jeklenega podplata in lesenih koles. Leta 1884 so rolerji dobili še novo izboljšavo, in sicer železne ležaje, kar je omogočalo večje hitrosti z manj napora.

Približno 70 let pozneje so se pojavili prvi rolerji z dvema koleščkoma iz gume. V poznih šestdesetih letih pa je eno izmed podjetij v Chicagu ponudilo rolerje, precej podobne današnjim, vendar niso ponujali dovolj udobja, stabilnosti in zanesljivega sistema zaviranja. Podjetje, ki je te rolerje ponujalo, ni doseglo posebnih uspehov.

Zato pa je to pozneje uspelo mlademu hokejistu, ki je želel trenirati med toplejšim delom leta. Skupaj z bratom je ustanovil znamko Rollerblade. Istoimensko podjetje in idejo je leta 1984 odkupil neki podjetnik ter do danes ustvaril eno izmed vrhunskih znamk rolerjev.

Katere vrste rolerjev sploh poznamo?

Ker imajo rolerji za seboj že kar bogato zgodovino, obstaja kar nekaj rolarskih kategorij. Katero izbrati in kakšni rolerji so primerni zanjo, je tako odvisno od več dejavnikov.

Roler običajno izbiramo glede na stil rolanja in potrebe posameznika. Osnovne komponente, po katerih se ti ločijo, so čevelj, podvozje, kakovost ležajev ter število, velikost in trdota koles. Izbira je res velika, prav tako pa tudi cenovni razpon.

V nadaljevanju so predstavljene najpogostejše kategorije, zagotovo pa obstaja še kakšna.

• Fitnes

Je osnovna kategorija, iz katere so se razvile vse preostale, zato ni naključje, da je tudi najbolj razširjena. Pogosto so prvi koraki izvedeni prav na takšnih rolerjih.

Zaradi razširjenosti uporabe se rolerji v tej kategoriji najbolj razlikujejo med seboj. Cenovni razpon je nekje od 50 do 400 evrov, odvisno od zahtevnosti uporabnika.

Praviloma so udobni, čevelj je gibljiv in izdelan iz materialov, ki se prilagodijo stopalu. Zavezovanje čevlja je lahko klasično z vezalkami, lahko ga zapnemo z zaponkami, pri večini pa je kar kombinacija obojega. Obstajajo tudi rolerji, ki jih zavežemo že z enim samim potegom vrvice.

Koleščkov je običajno osem in so veliki od 76 do 110 mm. Ležaji so v najbolj prodajanih modelih vsaj ABEC5 ali ABEC7, v višjih cenovnih razredih pa najdemo tudi ležaje najvišjih kakovostnih nivojev. Podvozja so lahko plastična, aluminijasta, lesena, celo karbonska itd.

Kaj dobimo, je odvisno od cene, ki smo jo pripravljeni plačati za določen material. Dražja podvozja nam dajejo boljše razmerje med težo in odpornostjo podvozja proti poškodbam. K rolerju spada tudi zavora, ki jo, če nas moti, lahko odstranimo.

• Slalom

Ta kategorija je v osnovi kopija smučarke discipline. Za njo se uporabljajo rolerji z daljšim podvozjem ter z večjimi kolesi ali z več­jim številom le-teh (več kot osem), saj je okretnost pomembnejša od dosežene hitrost.

Posebnost te discipline je tudi uporaba smučarskih palic. Takšno rolanje se običajno izvaja na klancu, cilj pa je čim hitreje med količki prerolati postavljeno progo.

• Freestyle

Pri tej kategoriji je prioriteta okretnost, zato so temu prilagojeni tudi rolerji. Podvozje je krajše in koleščka, ki jih je praviloma osem, so manjša (od 76 do 80 mm). Rolerji so brez zavore. Cilj kategorije je navdušiti sodnike in občinstvo pri vijuganju med količki in okoli njih.

• Hi-jump

Priporočljive dimenzije od štiri do osem koles za to kategorijo so od 55 do 84 mm. Cilj je skočiti čim višje čez palico.

• Aggressive

Je ena izmed težjih oblik rolanja in se običajno odvija na posebej za to prilagojenih objektih ali kar na ulicah. Rolerji za to zvrst so posebne oblike, z manjšimi kolesi in dodatki, kateri omogočajo npr. drsenje po ceveh. Ločimo dve podkategoriji: vert (half pipe) in street (cevi ter ostali objekti).

• Speed

Hitrostno rolanje po ulicah ali krogih zahteva od osem do deset koles z dimenzijami 110 mm. Cilj je torej večja hitrost.

• Downhill

Za spust z rolerji po strmih, običajno ovinkastih klancih je priporočljivo imeti namensko strukturiran čevelj, ki je v celoti plastičen, saj tako omogočimo trdno vpetje. To je še kako pomembno, saj tekmovalci v tej disciplini dosegajo tudi do 120 km/h. Na takih rolerjih je od osem do 12 koles, velikosti od 84 do 100 mm.

• Urban

Dokaj nova kategorija, ki jo lahko uporabimo predvsem v 'skate parku'. Zanjo torej potrebujemo rolerje s tršim čevljem, krajšim podvozjem in z osmimi koleščki z dimenzijami od 76 do 90 mm.

• Cross

Še ena izmed novejših kategorij, kjer se tekmuje na progi z ovirami (skakalnice, stopnice itd.). Združuje več rolarskih disciplin in običajno poteka tako, da je na progi pet tekmovalcev, ki po skupnem startu poskušajo čim prej priti čez vse ovire do cilja. Idealna izbira so rolerji s kolesi, velikimi od 84 do 90 mm.

• Nogomet na rolerjih

Disciplina je mešanica malega nogometa in hokeja na rolerjih. Igra je hitra in atraktivna. Pri tej kategoriji so običajno v uporabi freestyle rolerji s kolesi velikosti 80 mm, saj sta potrebni stabilnost in okretnost. Igralec mora svojo hitrost namreč vseskozi prilagajati hitrosti žoge, kar ni povsem enostavno.

• Relacijsko rolanje

Cilj je prevoziti zadano daljšo razdaljo. Slabosti te discipline so lahko nevarnosti na cestišču in slaba podlaga za rolanje. Priporočljivo je izbrati udobne rolerje z velikostjo koles od 100 mm do 110 mm.

• Hokej na rolerjih

Šport, ki ga lahko enačimo s hokejem na ledu. Velikost koles je odvisna od želja in funkcije igralca. V večini primerov je ta od 72 do 80 mm.

Dalibor Todorović, profesor športne vzgoje

Vas zanima še kaj v zvezi z rolanjem?

O vsem povedanem in še veliko več si lahko podrobneje preberete na spletnem rolarskem portalu rolanje.eu.

Tam boste poleg vseh zanimivosti, nasvetov in še česa lahko našli nov izziv, in sicer kako prerolati 100 km v enem dnevu.

Si upate?

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ