Francija velja za meko prostega smučanja. Nekaj po zaslugi alpinističnega pedigreja, nekaj po zaslugi proste politike vožnje zunaj urejenih prog, predvsem pa zaradi naravnih danosti.
Med številnimi smučišči, bolje rečeno smučarskimi planeti s stotinami kilometrov prog, kot so Les 3 Vallees, Portes du Soleil, Paradiski in Espace Killy, je seveda tudi neskončno možnosti variantnega in prostega smučanja: pod žičnicami, ob progah in z vrhov tik nad njimi. Ampak takšno smučanje in deskanje sta kot drive in pri kiosku s hitro prehrano, instantni užitek brez truda in globine okusa, ki te že čez pol ure pusti lačnega.
Za globlja doživetja je poleg globokega pršiča pomemben predvsem občutek resnosti dejanja, ki ga daje big mountain freeriding, torej spusti z veliko nadmorsko razliko skozi divjo samotno neokrnjeno naravo, kjer se prečijo gorske verige, ledeniške razpoke in doline. Takšni turnosmučarski spusti sicer zahtevajo veliko napora in plezanju podobno iznajdljivost ali pomoč dragega helikopterja, a obstajajo užitkarske in cenovno dostopne freeriderske izjeme.
Les Deux Alpes in La Grave
Ko ležiš sredi smučišča Alp d'Huez na terasi višinskega kluba La Folie Douce s koktajlom v roki, ti ob glasbi saksofona, ki doni med oblaki, pozornost onkraj odprtih bazenov ob vznožju prog pritegne ena sama stvar: neverjetno dolg in širok gorski greben, ki se pne na južni strani doline onkraj 3500 metrov visoko proti impozantnemu vrhu La Meije. To je greben, ki povezuje smučišči Les 2 Alpes in La Grave in je največji (poleti) smučljiv ledenik v Evropi ter stičišče najzanimivejših z žičnicami dostopnih smučarskih spustov na planetu.
Fantje, ki so videti kot filmski junaki, o pobočjih in grapah, ki se spuščajo z vrha Dome de la Lauze, pripovedujejo zgodbe, za katere se zdi, da imajo več skupnega z romantičnimi filmi ali grozljivkami kot s smučanjem. To niso alpinisti, na vrh 3568 metrov visoko so namreč prišli z dvema nihajkama, enim vlakcem, eno vlečnico in teptalcem snega iz Les 2 Alpes ali pa z nenavadnimi dvostopenjskimi gondolami in dvema še bolj nenavadnima vlečnicama iz La Grava. Čeprav govorijo francosko, so njihovi opisi epskih spustov razumljivi že iz gibov rok, tona glasu in predvsem žara oči, ki sredi zagorelih obrazov nezmotljivo pričajo o doživetjih na belih strminah.
La Grave, Freaux, Chirouze in Cuculet so imena, ki vzbujajo srh in obenem neko mistično privlačnost tudi tistim, ki jim ni znano, da govorijo o svetem gralu prostega smučanja v Alpah in zmotno mislijo, da je bistvo tega smučišča v urejeni progi z rekordno višinsko razliko 2300 metrov ali pa za 2000 nogometnih igrišč veliko površino za variantne spuste med urejenimi progami.
Na sever v La Grave
La Grave je v času pozabljena vasica, ki je dala ime edinemu evropskemu smučišču brez urejenih prog, a ta najboljši približek helikopterskemu smučanju je v resnici meka prostega smučanja.
Od vrha Dome de la Lauze do vasi La Grave je 2150 metrov višinske razlike in več ko deset možnih spustov. Kdor išče snežna doživetja, jih bo tu našel – lahko bo kričal od strahu in užitka, saj na tem 'smučišču' gneče ne poznajo, bučnega nočnega življenja pa tudi ne, saj smučarska doživetja zasenčijo vsa druga.
Klasični spust v La Grave mimo Col des Ruillans prek Vallons de La Meie jugovzhodno od Telepherique des Glaciers je orientacijsko in tudi tehnično najlažji, saj ni težav z vrtoglavico ali orientacijo. V tem predelu bomo uživali predvsem po obilnem sneženju, prepričani, da je bila najnevarnejša stvar tega dne vožnja s starinskimi žičniškimi napravami. Toda v resnici objektivne nevarnosti v obliki ledeniških odlomov in razpok obstajajo, subjektivne pa se z lahkoto najdejo v bližnjih veliko bolj pokončnih Trifides couloirs.
Na celotnem območju La Grava je pomembno, da ne sledimo slepo zvoženim sledem smuči, saj se te lahko končajo v zelo strmih ali celo povsem prepadnih odsekih, ki zahtevajo uporabo vrvi.
Alternativna možnost: Spust na sever v dolino reke Romanche skozi Couloir Freaux ali druge, še zahodnejše grape (La Girose, Chirouze) je precej resnejši, predvsem orientacijsko. Pobočja se končujejo v skalnih skokih in zahtevajo precej izkušenj pri iskanju smučljivih prehodov.
Na jug v Venosc
Veliko manj poznan, opevan in obiskan kot v La Grave je spust z Dome de la Lauze na nasprotno stran, na jug v Les Vallons de la Selle, čez tisočmetrsko pobočje idealnega naklona 35 stopinj.
Težava tega spusta je, da južna pobočja niso tako prijazna do pršiča, pa tudi v dolgi sedemkilometrski prečki po dolini Selle in avtobusnem prevozu iz vasi St. Christophe v Venosc, ki je z gondolo povezana z Les 2 Alpes.
Toda tisti, ki imajo radi avanturistično doživetje manjšega smučarskega potovanja in jim diši domača hrana v idilični vasici na koncu sveta, bodo navdušeni nad 2150 metri višinske razlike spusta v St. Christophe. To je spust za bolj turne kot proste smučarje, toda romantično smučarsko popotovanje v dolino Selle in po njej je seveda mogoče nadgraditi z veliko bolj hardcore alpinističnim doživetjem, če za spust v dolino Selle poiščemo strmejše prehode in grape.
Alternativna možnost: Kadar je vršni ledeniški del smučišča zaradi vetra ali oblačne kape zaprt, se je v dolino Selle mogoče spustiti tudi niže izpod Tete de la Toura (2914 m).
Več si preberite v prispevku: Najboljše možnosti prostega smučanja v Alpah
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
