Obstaja veliko razlogov, zakaj je dobro uživati sveže pripravljene sadne ali zelenjavne sokove, toda to še ne pomeni, da se moramo odreči trdi hrani.
Z žvečenjem trde hrane sicer spodbujamo nastanek prebavnih encimov, vendar je v svojo dieto zelo dobro vključiti sadne in zelenjavne sokove predvsem zato, ker pomagajo presnoviti hrano, vitamini in minerali pa se zelo hitro absorbirajo v krvi.
Hranila v tekoči obliki
Da bi dosegli optimalno raven vitaminov in mineralov, bi morali pojesti dva kilograma sadja ali zelenjave na dan, kar se sliši ogromno, vendar lahko s sokovi to dosežete zelo hitro in na zelo okusen način.
S sočenjem se odstranijo tudi nepresnovljiva vlakna, ki otežujejo absorpcijo; na primer če pojeste surovi korenček, boste asimilirali samo 10 odstotkov betakarotena, s sočenjem (ko se odstranijo vlaknine) pa se asimilacija betakarotena poveča na 100 odstotkov.
Vlaknine so sicer zelo koristne, saj spodbujajo delovanje našega črevesja, vendar nimajo nobene prehranske vrednosti in tako lahko preostalo pulpo uporabimo za pripravo krekerjev ali piškotkov.
Dobro je vedeti, da trda hrana zahteva nekajurno prebavo, stisnjeni sokovi pa se asimilirajo v 15 minutah po zaužitju in hkrati ne obremenjujejo prebavnega trakta. Ker so v tekoči obliki, telo ne porablja lastnih encimov za prebavo in jih lahko uporabi za takojšnjo obnovo, izgradnjo in rast novih celic ali za zdravljenje bolezni, celjenje ran ipd.
Sokovi torej delujejo zelo čistilno na naše telo in kri.
Notranji zdravilci in čistilci
Sočimo lahko sadne sokove, zelenjavne sokove in sadno-zelenjavne sokove, ki jim dodajamo zelenje. Dodajanje zelenja sokovom je izjemnega pomena, saj vsebuje veliko klorofila.
Klorofil je naravna kemična snov, fitokemikalija oziroma naravno rastlinsko barvilo, ki ustvarja zeleno barvo in opravlja izjemne funkcije: ta proteinska spojina deluje kot naš notranji zdravilec, čisti naše telo, stimulira naše celice in izgrajuje nove rdeče krvničke.
Molekula klorofila je namreč izjemno podobna hemoglobinu v krvi, to je snov, ki prenaša kisik v našem telesu, in različni poskusi so pokazali, da lahko naše telo pretvori klorofil v hemoglobin, s čimer obogati našo kri.
Bolj temno je zeleno listje, več klorofila vsebuje (grenkejše je). Izkazalo se je, da klorofil preprečuje in zdravi veliko vrst raka in vseh vrst bolezni.
Klorofil razstruplja in čisti, lajša nihanja krvnega sladkorja, zmanjšuje ali odpravlja telesni vonj, blaži želodčne razjede, uničuje bakterije v ranah in pospešuje celjenje, zmanjšuje vnetne bolečine, alkalizira kri, pomaga čistiti jetra, čisti zobe in dlesni ipd.
S pomočjo sokov je vnos klorofila, vitaminov in mineralov res velik užitek. Pitje sokov vpliva tudi na vzpostavljanje pravilnega kislinsko-bazičnega ravnovesja.
Začnite s sadjem
Da boste lahko uživali v zelenih sokovih, je treba začeti z okusnimi sokovi. Za večino ljudi so to sadni sokovi. Najbolj bazična sadeža, ki močno alkalizirata našo kri, sta lubenica in melona, upoštevati je treba le, da ju uživate najmanj pol ure pred obrokom in nikoli takoj po obroku.
Potem pa sledijo ananas, agrumi (limone, limete), grozdje, hruške, mandarine, mango, papaja, marelice, jagode, jabolka ...
Od korenja do spiruline
Pri zelenjavnih sokovih zelo bazično delujejo korenje, rdeča pesa, kumare, brokoli, šparglji, potem pa dodajate peteršilj (odličen za čiščenje ledvic), vodno krešo, špinačo, blitvo, brokoli, listnati ohrovt, koprive, regrat, različne vrste solate (rukola, endivija, berivka), vse vrste zelišč (meta, rožmarin, koriander, bazilika).
Medtem ko prejmete veliko klorofila v zelenolistnati zelenjavi, pa velja spomniti tudi na to, da je eden najbogatejših virov klorofila tudi v alfa alfa (lucerni), ječmenovi travi, algah, kot sta klorela in spirulina, in pšenični travi.
Nekatere izmed njih lahko vzgojite doma (recimo pšenično travo) in jo sočite, sicer pa je na voljo tudi v prahu.
Ko si boste pripravljali sokove, je pomembno, da uživate čim več različnih vrst sadja, zelenjave in zelenja, saj si boste tako zagotovili ustrezno količino hranil, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje in alkaliziranje vseh vitalnih organov.
Besedilo in foto: Barbara Radojlovič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
