Aktivni.si

Zaradi svoje sestave in prehranske vrednosti je zelo primerna hrana za otroke, športnike, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom.

Velika vsebnost ogljikovih hidratov, predvsem škroba, ga uvršča med ogljikohidratna oziroma škrobna živila. V povprečju najdete v svežem kostanju kar okoli 40 do 45 odstotkov škroba. Vsebuje zelo malo ma­ščob (le okoli dva odstotka) in približno šest odstotkov beljakovin. Bogat je z nekaterimi vitamini skupine B, predvsem z vitaminom B6, ima pa tudi nekaj C- in A-vitamina. Oskrbel vas bo še z nezanemarljivo količino folne kisline, kalijem, fosforjem in številnimi pomembnimi elementi v sledovih.

Nabiranje in shranjevanje

Svež kostanj lahko jeseni kupite v vsaki večji trgovini ali na tržnici. Največji užitek, ki je hkrati tudi prijetna rekreacija in razlog za druženje s prijatelji, pa je nabiranje kostanja v naravi. Kostanj, ki ga ne boste porabili takoj, bo po nekaj dneh postal še slajši, vendar pazite, da ga ne boste starali predolgo, saj se dokaj hitro pokvari.

Na hladnem ga boste ohranili le teden ali dva, potem se bo postopoma posušil ali pa ga bodo pojedli črvi. V vlažnem okolju hladilnika ga v plastični vrečki po nekaj dneh rade napadejo plesni, zato ga čim prej porabite. Svež kostanj je užiten tudi surov, vendar morate prej odstraniti lupino in kožico, kar pa še zdaleč ni preprosto. Nad njegovim okusom boste v nasprotju z vevericami in polhi verjetno močno razočarani, saj se še zdaleč ne more primerjati s pečenim ali kuhanim.

Včasih je bila prevladujoča metoda za daljše shranjevanje kostanja sušenje. Za to so imeli kmetje po vaseh zgrajene posebne kamnite sušilnice, v katerih so lahko hkrati sušili večje količine kostanja. Iz suhega kostanja so po posebnih postopkih lupljenja in mletja pridobivali kostanjevo moko, iz katere so znali pripraviti različne jedi. Te so uživali predvsem v jesenskem in zimskem času, ko je primanjkovalo druge hrane.

Danes lahko v pečenem kostanju uživate tudi pozimi, saj ga lahko brez posebnih priprav preprosto zamrznete. Odberite večje in zdrave plodove, v lupino na spodnji, ravni strani zarežite križ in jih zapakirajte v vrečke. V skrinji bodo brez težav zdržali dva do tri mesece ali celo več. Pozimi jih vzemite iz zamrzovalnika ter zložite na pekač, tega postavite v ogreto pečico in pecite 25 do 35 minut pri 200 °C.

 

Kostanj v prehrani

V zadnjih desetletjih se je zaradi obilne in raznovrstne hrane vloga kostanja kot enega glavnih virov energije v jesenskem in zimskem času močno zmanjšala. V nekaterih deželah sicer še vedno pridelujejo in tudi uporabljajo kostanjevo moko, ki jo lahko samo ali pomešano s pšenično uporabite za pripravo odličnih sladic, omak, juh, kruha in celo testenin. Vendar je uporaba kostanja za pripravo glavnih obrokov danes v večini primerov bolj stvar tradicije ter turizma, in ne odraz resnične potrebe iz preteklosti, ko je bilo hrane vedno premalo.

Kostanjeva moka je odlično živilo, saj je lahko prebavljiva in prijetnega okusa. Vsebuje večino elementov v sledovih, na katere zaradi majhnih količn radi pozabimo, čeprav so za naše telo zelo pomembni. Ker je bogata s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, je še posebej primerna za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema.

Gotovo ste kdaj poskusili tudi kuhan kostanj, ki ima zaradi samega postopka priprave precej nižjo energijsko vrednost, saj vsebuje več vode, in zato tudi nekoliko manj beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov (škroba). V nekaterih trgovinah lahko kupite tudi zamrznjen kostanjev pire, ki je zelo primeren za pripravo okusnih sladic, kot je vanilijeva krema s kostanjem. Iz kostanja je mogoče skuhati tudi odličen džem, za posebno poslastico pa velja kandirani kostanj, ki ga pogosto uporabijo za okusno dekoracijo na slavnostnih tortah.

Zdravilne lastnosti

Zdravilne učinke kostanja so poznali že stari Grki, danes pa so znanja starih ljudstev o kostanju podprli tudi številni znanstveni poskusi. Kostanjevo listje se v zdravilstvu uporablja predvsem za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni.

Posušeno vam bo v obliki poparkov in okladkov pomagalo blažiti simptome bronhitisa, umirjalo pa naj bi tudi napade oslovskega kašlja. Pri težavah s krčnimi žilami boste mogoče posegli po receptih starih zeliščaric in uporabili različne pripravke iz surovih plodov.

Ne smete pozabiti tudi na zdravilnost in blagodejnost kostanjevega medu, ki ga čebelarji točijo že v zgodnjem poletju. Zaradi svojega posebnega grenko-sladkega okusa in blagodejnega učinka na dihala je med ljudmi še posebej cenjen.

Anja Janeš

Komentarji