Karin Ziherl, po izobrazbi sicer fotografinja in ekonomistka, se je kot osebna trenerka vedno nagibala k zdravemu načinu življenja. Potem ko je preizkusila številne načine prehranjevanja, se je našla v veganstvu, ki je začrtalo njeno podjetniško kariero.
Ukvarjanje s športom in športno prehrano je Karin jemala resno: "Preizkusila sem različno prehrano, na primer proteinske praške za športnike, dieto po krvnih skupinah in druge. Vsako leto sem dala analizirati kri, da bi videla, kaj se dogaja v telesu. Srečala sem se tudi z veganstvom in že po pol leta so se pokazali neverjetni rezultati."
Kaj vas je v veganstvu tako navdušilo, da ste se odločili za tak način prehranjevanja?
Vedno sem bila slabokrvna in bolehna. Sicer nič resnega, ampak kar naprej so se ponavljale angine, vnetje ušes, težave z menstruacijo. Ko sem se začela prehranjevati vegansko, se je to zelo izboljšalo in nisem več našla razloga, da bi to prehrano opustila.
Veliko ljudi se za veganstvo odloči zaradi ljubezni do živali, jaz pa sem se zaradi sebe, svojega zdravja in želje po zdravi hrani. Najprej moraš imeti rad sebe, potem imaš lahko rad šele druge.
Je veganstvo vplivalo tudi na vaš način razmišljanja?
Ko nehaš jesti živalsko hrano, postaneš bolj občutljiv. Jaz sem zdaj veliko bolj občutljiva za mučenje živali in ljudi, kot sem bila prej. Bolj čutiš sebe, tako veselje kot žalost ali jezo. Enako tudi do drugih. To je na začetku kar težko. Navaditi se moraš, da čutiš stvari, ki jih prej nisi.
Je to posledica tega, ker se telo razbremeni vseh strupov, ki jih vanj vnesemo s hrano?
Ko prenehaš vnašati živalsko hrano, dobiš veliko več energije, saj jo je prej telo porabilo za prebavo mesa ali mleka. Toda veliko ljudi, ki se odloča za vegansko hrano, kmalu zboli. Prej so imeli na primer majhen problem, potem pa so dobili več energije in je ta problem postal velik. Niso nujno vedno samo pozitivni učinki.
Tudi sama sem imela velike krize. Meni je na primer po nekaj mesecih veganske prehrane izpadla skoraj polovica las, imela sem strašne bolečine v želodcu. To je bilo neke vrste čiščenje. Očitno sem imela neke težave z želodcem že prej in sploh nisem vedela.
Veliko ljudi ima težave, na primer refluks ali razjedo, in to jemljejo tako vsakdanje. Vzameš tableto, ki povzroči neko olajšanje, ampak v resnici s tem ne čutiš svojega telesa, ne čutiš njegovih signalov.
Z veganskim načinom prehranjevanja torej ne hranimo samo telesa, temveč tudi duha?
Zdravje je produkt več segmentov. Eno je hrana, potem so čustva, ki so po mojem mnenju še bolj pomembna kot hrana, in neki zunanji vplivi. Če stoodstotno ješ dobro hrano in če nimaš urejenega svojega čustvenega življenja, si lahko delaš še večjo škodo kot obratno.
Bolj pomembno je, da si srečen in zadovoljen, pa tudi če ne ješ toliko zdrave hrane, kakor pa obratno.
Ko se začneš vegansko prehranjevati, se moraš odločiti, da se boš začel bolj posvečati sebi, se ukvarjati se s svojimi čustvi, preteklostjo, otroštvom. Vsi imamo v sebi težave, strahove, žalost ... To je treba razčistiti, ker se z vegansko hrano povečata energija in dovzetnost za čustva. In tako lahko ljudje postanejo tudi depresivni.
Kakšne napake najpogosteje delajo ljudje, ko želijo spremeniti prehrano?
Veliko ljudi se najprej začne prehranjevati vegetarijansko, znano pa je, da vegetarijanci sploh niso zdravi ljudje. Zakaj? Zato ker s krožnika samo odmaknejo meso in potem jedo več krompirja, ki ni najbolj zdrav, in solato. In morda poleg tega še vedno kadijo in pijejo alkohol. Pravih ozaveščenih ljudi, ki se hkrati ukvarjajo s sabo na vseh ravneh, ne samo s prehrano, je zelo malo.
Je pri nas veganstvo še vedno tabu ali je že dobro sprejeto?
Veliko ljudi reče, da so vegani, pa v resnici sploh ne vedo, kaj je to. Mislim, da je pri nas še vedno premalo znanja o tem. Druga stvar pa je odpor. Slovenci se zelo bojimo sprememb.
Strah nas je, kaj pa če ima ta človek prav in se bom moral spremeniti tudi jaz, in ko vidijo ta scenarij, dobijo odpor in se raje posmehujejo, kot da bi stvar spoznali. Moj učitelj je rekel: česar se ne naučiš z inteligenco, se naučiš z bolečino.
Kateri negativni učinki se največkrat pojavijo pri veganski prehrani?
Jaz sem imela po petih letih veganske hrane hudo pomanjkanje vitamina B12, ki je tudi sicer največji problem veganov. Posledica pomanjkanja tega vitamina je otopelost, brezvoljnost, utrujenost, depresivnost. Vitamin B12 je namreč vitamin življenja.
Bala sem se, da bom morala spet začeti jesti meso, in sem preštudirala vso možno literaturo, kaj lahko še drugega storim. Ugotovila sem, da ni problem v mesu. Vitamin B12 namreč proizvede bakterija, ki jo v telo dobiš s hrano. Problem je v tem, ker ta bakterija živi v zemlji, mi pa nismo več v stiku z zemljo. Včasih je zelenjava prišla iz zemlje, danes pa zraste v vodi. Tudi biosolata je zrasla v vodi, le da ni bila škropljena in gnojena.
Tista zelenjava, ki pa zraste v zemlji, do nas pride s transportom, potem je dolgo v hladilnikih, nato še v trgovini na polici, in te dobre bakterije verjetno že pomrejo, slabe se pa razvijejo. Tudi jaz sem kupovala sadje in zelenjavo v trgovini z zdravo prehrano in sem pomislila, da je mogoče tu problem.
Nato sem začela vse kupovati samo na tržnici, od kmetov, in začela izbirati zelenjavo, ki je še vsa od zemlje. Doma jo bolj površno operem, toliko, da odstranim zemljo, da ne škripa pod zobmi. Samo to sem spremenila in B12 se mi je zelo hitro dvignil.
Pogosto slišimo, da je problem veganstva zadostno zagotavljanje proteinov.
Mislim, da je poudarjanje proteinov zgrešeno. Kot osebni trener lahko povem, da skoraj ne jem proteinov in mi v fitnesu ni težko pridobiti mišične mase. Proteini so praktično povsod, tudi v brokoliju. Mislim, da je narava sama določila, koliko jih potrebujemo. Toliko, kot jih je v naravi, je najbolj prav.
V rastlinah je proteinov vedno zelo malo, približno 10 odstotkov, preostalo pa so ogljikovi hidrati in druge snovi. Človek hoče biti pameten, in ker naj bi potrebovali toliko in toliko proteinov, smo jih začeli izolirati. To ni naravno, v naravi ne najdeš nečesa, kar bi bil izolat proteinov.
V veganski prehrani ste videli tudi poslovno priložnost.
Ko sem se pred osmimi leti začela prehranjevati vegansko, je bilo zelo težko priti do ekološke hrane brez živalskih sestavin, sladkorja in razhudnikov, se pravi paradižnika ali navadnega krompirja.
Štirje prijatelji so ustanovili podjetje Proorganika, ker smo želeli zdravo hrano narediti dostopnejšo. Naš cilj je ustvariti blagovno znamko, pri kateri ljudem ne bo treba brati deklaracij na embalaži, kaj določena hrana vsebuje in česa ne. Za vse sestavine, ki jih kupujemo v tujini, gremo najprej v tovarno pogledat, kako delajo, kakšne surovine uporabljajo, kakšne certifikate imajo.
Trudimo se tudi ljudi izobraževati. Organiziramo seminarje za skupine, za podjetja, ker se nam zdi pomembno, da podjetja vlagajo tudi v zdravje svojih zaposlenih, saj bi moral biti interes delodajalca, da so ljudje čim manj na bolniški.
Napisala: Janja Štrumbelj, foto: Goran Antley
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
