Prehranska piramida: dobro, slabo in smešno!

Mislite, da bi nam novo dvorano v Stožicah uspelo napolniti z vsemi 'prehranskimi strokovnjaki', ki jih naša država premore? Pa saj to niti ni tako pomembno. V bistvu celo upam, da bi jo, kajti odnos do hrane v družbi ni bil še nikoli tako problematičen, kot je trenutno, in s tega vidika bi bili lahko vsi, ki potrebujejo nasvet, zelo hvaležni, da imamo tako številno množico podkovanih strokovnjakov na tem področju. Ali pač?

Je še kdo opazil, da se vsakih pet let združeno vedno znova spotaknemo ob velikansko oviro, o kateri nihče ne govori na glas, temveč spretno vijugamo mimo nje in se delamo, kot da je ne opazimo? Govorim namreč o prehranski piramidi in njihovih 'izboljšanih' različicah.

15. junija 2010 je komite za prehranske smernice (Dietary Guidelines Advisory Comitee) predlagal instituciji, imenovani USDA (United States Department of Agriculture), kako in če sploh bi bilo treba spremeniti prehranska priporočila, ki so bila v veljavi od leta 2005.

Kljub moji javni nezaupnici vladnim priporočilom v zvezi s prehranjevanjem ljudi, nove smernice vseeno postrežejo z nekaj všečnimi rešitvami. Resda jih ni veliko, vendar bi kot pravi optimist začel kar z njimi.

Dobro

Komite je prepoznal neskladnost med lastnimi priporočili v preteklosti (ki so bila vse prej kot biserna) in dejanskim načinom prehranjevanja ljudi. Zatorej je prva omembe vredna sprememba nagib k specifičnim rešitvam in strategijam, ki bi v teoriji podprle bolj zdravo prehranjevanje.

Na Hrvaško priplula največja ladja v zgodovini Jadrolinije

Te strategije vključujejo izboljšanje prehranske ozaveščenosti in kuharskih sposobnosti, poudarjanje pomena prehrane, zdravja in telesne aktivnosti v šolah in vrtcih ter generiranje globlje finančne podpore ponudnikom sveže zelenjave in sadja.

Namen je tudi povečati razpoložljivost in privoščljivost domače (lokalne) hrane ter spodbuditi prehransko industrijo in restavracije k ponudbi manjših porcij zdravju prijaznejše hrane brez dodanega natrija, sladkorja in predelanih žit.

Poleg omenjenega lahko pod kategorijo 'dobro' uvrstim načeloma tudi splošne ugotovitve, na katere se komite sklicuje pri zasnovi novih prehranskih priporočil:

zmanjšanje stopnje klinične debelosti z zmanjšanjem kaloričnega vnosa in povečanjem telesne aktivnosti,
preusmeritev potrošnje hrane v smer zelenjave, stročnic, sadja, oreščkov in semen,
drastično omejevanje hrane, ki vsebuje dodane sladkorje.

Tudi na svoje presenečenje sem našel kar nekaj pozitivnih sprememb v tej zgodbi. Verjetno bo za vse najbolje, da se osredotočimo le na njih.

Tisti, ki se še odločate, ali bi sledili mojim besedam tudi na bolj 'temačno' stran tega članka, vas opozarjam, da nadaljujem v podobno kritičnem in brezkompromisnem slogu.

Slabo

Izpostavljam ogljikove hidrate (OH). V poročilu avtorji omenijo, da je vidno neskladje med priporočenim dnevnim vnosom in priporočilom Inštituta za medicino. Skratka, priporočilo narekuje vnos 130 gramov OH dnevno – o tem številu bi lahko seveda debatirali, vendar ga lahko ob upoštevanju tega, da jih bolj ali manj neaktivni ljudje v povprečju zaužijejo tudi do 300 gramov (in več) dnevno, lahko pustimo kar pri miru.

Priporočilo Inštituta za medicino je bilo, da ogljikovi hidrati obsegajo od 45 do 65 odstotkov (!) dnevnega kaloričnega vnosa. Sedaj pa poiščimo posameznika, ki dnevno zaužije približno 2.000 kalorij (veliko sreče pri iskanju, saj je tako 'nizek' vnos danes kar redek – tudi pri ženskah) in mu ponudimo neko srednjo vrednost, recimo 55 odstotkov kalorij v obliki OH. Hitro lahko izračunamo, da to znese ogromnih 275 gramov OH dnevno!

Osebno se mi zdi to za neaktivno in tudi zmerno aktivno osebo nesorazmerno preveč.

In če ste že pomislili, da bo po novem dosmrtno obsojen vsaj sladkor, vas čaka presenečenje. Odbor predlaga, da maksimalni vnos sladkorja znaša 25 odstotkov kaloričnega vnosa (vam namenim sekundo časa, da prejšnji stavek preberete še enkrat). To pomeni, da je ob uživanju 1.500 kalorij dnevno popolnoma sprejemljivo, če 375 izmed njih predstavlja sladkor v obliki sladkih pijač z mehurčki, čokoladic, bombonov in komercialnih kosmičev.

S katerega planeta pa je ta podatek – mi je prišlo na misel, ko sem prebral to določilo. Jaz še nisem spoznal transparentnega nutricionista ali resnega zdravnika, ki bi menil, da je takšna količina sladkorja sprejemljiva na dnevni ravni.

Potem je tu še vprašanje kalorij. Poročilo priporoča dnevni kalorični vnos od 2.000 do 3.000 kalorij za moške in od 1.600 do 2.400 kalorij za ženske. Ti podatki nimajo v praksi nikakršne veljave saj so prenapihnjeni – še posebej, če se borite z odvečno telesno težo.

Če ste ženska in se trudite nadzorovati svojo telesno težo na sprejemljivi številki, močno upam, da ste nadpovprečno atletske zgradbe, če si nameravate privoščiti 2.400 kalorij dnevno večinoma iz skupine OH, ki niso zelenjava, sadje in stročnice. (Če ste visoke 190 cm, stare 20 let in se ukvarjate z vrhunskim športom, prosim zanemarite ta odstavek).

Nedavne raziskave navajajo podatke, da je 36 odstotkov odrasle populacije popolnoma neaktivne, le 31 odstotkov se spogleduje z neko obliko telesne dejavnosti, preostalih 33 odstotkov pa vadi redno. Ob upoštevanju teh podatkov izpadejo kalorična priporočila res nerealistična.

In kaj je po vsem tem lahko še smešno?

Poročilo še naprej demonizira nasičene maščobe in prehranski holesterol, čeprav je bilo do tega trenutka opravljeno že znatno število raziskav, ki postavljajo njuno vlogo pri nastanku srčnih bolezni pod velik vprašaj!

Tovrstno zmoten odnos lahko pripelje do še več 'brezmaščobnih' (low-fat) izdelkov in fetišističnega izogibanja hrane, ki vsebuje maščobo (tudi dobro) in holesterol (npr. jajca). In ne, to ni dobra ideja.

Kaj mi preostane napisati v zaključku?

Ne želim tvegati in napisati še kaj potencialno nekorektnega (je bilo dovolj za zdaj). Ne nazadnje bi vseeno poudaril, da predlogi, predstavljeni v prvi kategoriji (dobre lastnosti), sploh niso tako slabi in jih je smiselno upoštevati.

Ob pogledu na celotno sliko nove prehranske piramide in njenih smernic torej potrebujemo nekaj znanja in 'zdrave' pameti pri manevriranju med dobrim in slabim. Nekaj osnovnih orodij za to je bilo podanih v tem članku.

'feelgood' pristop k prehrani

Če se vam zdi vse skupaj še vedno preveč zapleteno, vam lahko predstavim svoj preprost, 'feelgood' pristop k prehrani, za razlago katerega niti ne potrebujem piramide.

Vsa priporočila lahko v grobem strnem v preprost stavek: