Ne gre in ne gre mi iz glave. Članek, namreč, ki sem ga prebrala na BBC-jevi spletni strani. Naj povzamem: V Ameriki želijo pospešiti in izboljšati kakovost svoje hrane. Da bi zadovoljili veliko povpraševanje potrošnikov, so se odločili, da bodo hrano kar klonirali.
Nič posebno novega, boste rekli, vendar pa so se tokrat odločili, da bodo klonirali meso mrtvih živali. Iz trupel, torej.
Živinorejci pravijo, da je takšno kloniranje dober način reprodukcije, ker se lahko le pri preiskavi mesa mrtve živali pokaže, ali je njeno meso resnično najboljše kakovosti.
Scott Simplot, predsednik družbe JR Simplot Company, ene največjih zasebnih kmetijskih podjetij v Ameriki, je o kloniranju mrtvih živali povedal naslednje: "Ideja, ki jo zagovarja naše podjetje, je najti žival, iz katere nastane tisti pravi odličen zrezek. In ko ga najdemo, ga želimo reproducirati.Te izvrstne živali želimo klonirati in jih uporabiti za razplodne živali, da bi z njimi dobili visokokakovostne črede govedine, za meso in mleko."
Klonirane živali se tako parijo z normalno živino, njihove potomce pa, če ustrezajo kakovostnim merilom, servirajo Američanom na krožnik. Tako je cilj dosežen, in ko si v restavraciji naročite goveji zrezek, boste dobili zrezek, ki bo vedno istega 'odličnega' okusa.
Vas zanima, koliko bi vas stalo, če bi želeli, da klonirajo vašo Lisko? Približno 17.000 dolarjev, približno 4.000 dolarjev pa vas stane nakup plemenskega bika, spočetega po naravni poti. Kloniranje je šele v začetni fazi in zaradi visoke cene postopka še ni dosegljivo veliki večini živinorejcev. Skrb zbujajoče pa je, da velike živinorejske farme množično iščejo načine, kako bi se kloniranje ekonomsko obneslo.
Povpraševanje se je začelo, ko je pred dvema letoma FDA (vladni urad za zdravila in prehrano, ki je pod okriljem ameriškega ministrstva za zdravje) odločil, da so izdelki potomcev kloniranih živali varni za človeško prehrano. Po nekaterih raziskavah naj bi prehranjevanje z gensko spremenjeno hrano močno vplivalo na sposobnost reprodukcije sesalcev in na njihovo spolno zorenje.
Odstotek preživelih kloniranih mladičev je še zdaj, 14 let po ovci Dolly (ki je samo za informacijo ime dobila po ameriški pevki Dolly Parton), samo približno 13-odstoten, kar petina mladičev pa umre že v prvih 24 urah po rojstvu, večinoma zaradi odpovedi notranjih organov ali slabega imunskega sistema.
Si tudi Evropejci želimo vedno enak zrezek?
Odbor za okolje Evropskega parlamenta (EP) je zavrnil predlog Evropske komisije, da bi na trgu Evropske unije dovolili hrano iz kloniranih živali in njihovega potomstva. Zahtevali so tudi natančno oceno tveganj in jasno označevanje takšnih živil. To pa vseeno ni zagotovilo, da meso kloniranih živali in njihovih potomcev že ni na policah naših trgovin.
Register, ki bi zagotavljal preglednost glede morebitnega uvoza kloniranih živali, njihovih potomcev ali rejskega materiala v EU, namreč ne obstaja, prav tako ne obstaja zakonodaja, ki bi uspešno preprečevala takšen uvoz. So se pa nekateri proizvajalci prehranskih produktov, kot so Nestle, Unilever, Carrefour in Sainsbury, javno opredelili proti rabi gensko spremenjenega materiala pri pripravi prehranskih izdelkov.
Mojca Cepuš, nutricionistka. Befit – vaš košček zdravja
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
