Se v resnici zavedate vpliva, ki jih imajo na vaše življenje navade? Preverite 6 najpogostejših, ki vam uničujejo prihodnost.
Vsi smo sužnji nekih navad. Nekih poznanih rutin, ki nam dajejo občutek reda v sicer kaotičnem in nezanesljivem prebijanju iz dneva v dan. Sčasoma se te navade programirajo v naše možgane, postanejo del nas, zato jih več ne opazimo. Z njimi živimo in pustimo, da nas vodijo v svojo smer.
Ne zaznamo njihovega resnega vpliva na naše življenje, dokler seveda te navade ne postanejo tako obremenjujoče in obenem tako zasidrane v nas, da se jih ne moremo (ne znamo, morda celo nočemo) rešiti.
In te navade potem vplivajo na naša dejanja.
Na naše odločitve. Okoliščine, v katerih se znajdemo, so običajno prav posledica naših navad. Kar ni vedno tragično, saj so nekatere čisto pozitivne in je prav, da jih še naprej negujemo.
Potem pa so tu tiste druge, negativne navade.
Te so lahko resna ovira do srečne in uspešne prihodnosti. In kar je še bolj strašljivo – so pogostejše, kot si verjetno mislite.
Širjenje govoric.
Ker se je o drugih vedno lažje pogovarjati kot o sebi. A kot so govorili že naši dedki, se velike glave pogovarjajo o idejah, male glave pa o ljudeh.
Ko se je pokukalo v vsakdanja klepetanja uspešnih ljudi, se je tudi v resnici odkrilo, da se skorajda nikoli ne ukvarjajo z življenji drugih ljudi. Preprosto ne izgubljajo energije in časa za to, da bi podrobno analizirali, zakaj Metka iz pravnega oddelka pred tremi dnevi ni hotela dvigniti telefonske slušalke Andreji iz financ. Kot se tudi ne obremenjujejo s tem, katera od članic družine Kardashian je naslednja uspešno oplojena.
Uspešni ljudje namreč dobro vedo, da bi bile vsakršne informacije, ki bi jih lahko pridobili iz prekladanja tračev o drugih ljudeh, popolnoma neuporabne in nepomembne za njihov nadaljnji obstoj.
Ko uspešni ljudje govorijo o drugih ljudeh, to počno le takrat, ko te ljudi hvalijo ali pa z njimi sodelujejo. Odkrili so namreč, da vse drugo nikoli ne vodi drugam, kot v le še več črnogledosti, obenem pa rojeva zavist in ubija samozavest – dve zagotovili za slabši jutri.
Odlašanje na jutri.
Ker saj veste – kar lahko storiš danes, ne prestavljaj na jutri. Že kar malce izzvenel pregovor, kajne?
A ne velja samo za tiste malenkostne opravke, ki jih prestavljamo z enega dne na drugega. Govora je predvsem o resnih življenjskih odločitvah, za katere smo prepričani, da jih moramo prej ali sprejeti, potem pa nenadoma mine pet let in smo še vedno tam, kjer smo začeli.
Prav odlašanje z dejanji, ki so ključna za naše premike v življenju, ki so ključna za spreminjanje naše usode, je namreč kritično za prihodnost, ki si jo želimo.
Zato se le vprašajte tista nujna vprašanja, katerih odgovori razkrivajo vaša pričakovanja za jutri: Kaj si resnično želite? Kaj bi bili? Kje se vidite čez nekaj let? In potem se lahko končno vprašate tudi, kaj lahko naredite že danes, da bo to prvi korak do teh sanj? Kajti če se danes še čutite motivirani, da bi dosegli tisto, kar si želite – izgubiti kilograme, imeti družino, zgraditi hišo, kupiti avto, končati študij, karkoli – verjemite, da bo čez nekaj mesecev (ali let) ta motivacija usahnila in z njo vse možnosti, da tisto nujno še enkrat prestavite na jutri.
Izgubljanje časa.
Vendar brez skrbi – ko vam celotno telo drhti po tem, da bi ves vikend preživeli na kavču, pod odejo in gledali vse sezone serije Bates Motel na svojem novem Netflix računu, mu le ustrezite.
Nihče ne pričakuje, da boste vsako budno minuto popolnoma osredotočeni na trdo delo in le tiste aktivnosti, ki vas vodijo v lepšo prihodnost. Takšno početje bi bilo na dolgi rok tako ali tako še bolj uničujoče.
A ne glede na to, koliko prostega časa si že dodelite, poskrbite, da si znate odrezati ustrezno količino časa za vse tisto, kar morate storiti v doseganju vašega ultimativnega cilja. Tudi če je to le 30 minut na dan – le bodite vestni v tem, da vsak dan storite nekaj, kar ni le v podporo vašemu udobju, ampak predvsem v podporo vašim željam za boljšo in uspešnejšo prihodnost.
Pretvarjanje.
Verjetno poznate tiste ljudi, ki so kot prerojeni zaživeli z mantro, da so zadovoljni s tem, kar imajo in da ne potrebujejo ničesar več. Da so srečni v situaciji tu in zdaj.
Nekaj teh ljudi govori resnico, saj verjamemo, da je kakšni razsvetljeni duši le uspelo doseči tisto zenovsko stanje, ko ponotranjiš srečo na drugačnem nivoju. Vsi preostali pa se kratko malo pretvarjajo. Niso srečni, le na glas prepričujejo druge in sebe, v obrambi pred tem, da bi jih kdorkoli postavil pod mikroskop in ugotovil, da so pravzaprav svetlobna leta od kakršnekoli oblike sreče.
Mogoče imajo dovolj denarja, a zbujati se vsak dan zato, da greš v službo, ki jo sovražiš, ni sreča. Mogoče so pomirjeni, ker so si zgradili družino, a če so si jo zgradili z osebo, ki je ne prenašajo, to ni sreča.
Soočiti se z dejstvi ni lahko, kot si tudi ni enostavno priznati, da si želite več in da bi lahko bili na boljšem, kot ste. Pa vendarle ni prav, da pred temi dejstvi bežite, saj tako le preprečujete možnosti, da bi nekoč vendarle bili srečni tako, kot si želite.
Definiranje in posledično predajanje tej definiciji.
Morebiti ste se o tem, kar mislite, da ste, prepričali sami, morda pa so vas prepričali drugi, ko so vam govorili, da ste leni, da ste neumni, da nimate nobenih uporabnih talentov. Morda ste že kot otrok poslušali, da pač niste za pisanje, da niste za računanje, da niste za športe.
Etikete, ki si jih dovolite nalepiti, so lahko velika ovira za doseganje želenih ciljev. Zato bodite pozorni, kako se opisujete in kako se opredeljujete – tako, kot se dojemate, tako se boste namreč vedli. Zato je dober recept za uspeh, da se ne vedete kot oseba, kakršna mislite, da ste, ampak kot oseba, kakršna bi radi bili.
Torej – vedite se kot uspešna oseba, ker kot so nas naučili že v z oskarjem nagrajeni uspešnici Lepota po ameriško: Da bi lahko bil uspešen, moraš oddajati videz uspeha.
Pritoževanje. Jamranje. Negodovanje.
Utapljanje v negativizmu, pri tem pa upate, da vsakega, ki si vzame pet minut časa in vam nakloni svojo pozornost, potegnete s sabo v to brezno obupa. A učinkovitosti nič ne ubije hitreje kot nenehno pritoževanje.
Slovenci smo vsekakor vešči v artikulaciji pripomb, ne glede na tematiko – pritožujemo se čez vreme (jadikujemo, kako toplo je januarja, češ da to pa res ni nikakršna zima, potem pa jokamo, ko pade 10 cm snega in moramo celo nedeljsko dopoldne preživeti z lopato), pa čez natakarje, čez službo, čez družinske člane, čez promet, čez politike, čez medije. Na vse znamo pokazati s prstom, ker je to veliko lažje, kot preprosto utihniti.
Nenehno pritoževanje namreč ni neka kreativna kritična distanca, je le maska dejstva, da ste verjetno veliko bolj kot z vremenom nezadovoljni s svojim življenjem. Zato se nehajte pritoževati in spremembe raje dosezite z dejanji. Z dejanji, ki bodo zagotovila, da se boste že danes podali na pot do še boljšega jutri.
Napisal: Darjo Hrib
