Potrpeti ali z lastno aktivnostjo spreminjati svoje zmožnosti?

Ta beseda in njen pomen sta mi neprijetna in ju ne maram. Ne uporabljam je kaj dosti. Kaj pa to pomeni, če nekomu rečeš: "Potrpi, tako pač mora biti"? Ali to pomeni vdanost v usodo in pasivno čakanje na izid? Mogoče pomeni, da ko bomo potrpeli dovolj in se nič pritoževali, da se bo kaj spremenilo?

Razumem dejstvo, da vsak od nas mora kdaj v kakšni situaciji biti potrpežljiv, da dobi, kar si želi ali kar meni, da mu pripada. Potrpeti v tem smislu pomeni, da trpiš nekaj, kar ti ni okej in česar ne maraš. Torej potrpiš, kar bi lahko prevedla v obliko, da to pomeni dalj časa trajajoče trpljenje.

Mogoče pa bomo nehali trpeti, ko bomo dovolj dolgo potrpeli?

Skratka, ni nam treba potrpeti, ko to drugi od nas pričakujejo. S tem nam želijo nadeti uzde in nas nadzirati, saj ko si v fazi, da potrpiš nekaj, nisi toliko aktiven ali ozaveščen, temveč si bolj osredotočen na to, da nekako mine bolečina ali neprijetna izkušnja, ki je najverjet­neje v tistem trenutku ne moreš spremeniti.

Ko potrpimo v nekih situacijah, si včasih s tem odpremo vrata v druge možnosti, kar pa ni pravilo. Sama nekako bolj verjamem v aktivno participacijo naših razmišljanj in udejstvovanj, ki slej kot prej rezultirajo tudi v dosegu naših ciljev ali želja.

Ko z lastno aktivnostjo spreminjamo svoje zmožnosti in upravljamo svoje vire, smo lahko prepričani, da je večja možnost, da smo uspešni, kot da le pasivno poskušamo prebiti neko neprijetno situacijo in potrpimo bolečino z vizijo, da bo potem bolje. Kdaj pa? Številni smo vzgojeni tako, da smo od staršev prevečkrat slišali besede 'Potrpi no, saj bo bolje' ali pa 'Kaj bi rada vse takoj in zdaj?! Potrpi malo!'

So vam znane te besede, kajne? No, in kaj vi naredite, ko jih zaslišite in so namenjene vašim željam ali trudu, da nekaj dosežete. Po moje postanete jezni. Frustrirani. Ker menite, da vas niso dovolj resno vzeli, ko se vi istočasno zelo trudite in garate, da dosežete svoje sanje, potem pa vam rečejo, da je treba potrpeti. Uh, meni je to res težko, priznam.

In ker sem bolj nepotrpežljive sorte in hočem, da so zadeve urejene takoj oziroma bi bilo boljše, če bi bile že včeraj, mi je res tuje še to, da bi morala potrpeti. A se obenem globoko v sebi zavedam, da vsaka velika želja pomeni tudi to, da ji je treba dati čas in priložnost, da se uresniči, seveda s pomočjo lastnega dela, vizije in truda. Kar spet po drugi strani pomeni, da je treba znati potrpeti, da se realizira vložen trud. Kontradiktorno vem, a tako nekako se zdi meni, da potekajo realizacije večjih dimenzij.

Kako pa vi in vaše trpljenje?

Ga radi gojite ali se mu rajši izognete, kolikor se le da? Kajti, ko nekaj trpimo, nas boli in nam ni prijetno. Želimo, da bi ta beden in težak občutek izginil. Upanje, da bo slej kot prej tudi za nas posijalo sonce, nam daje moč, da potrpimo težke in neprijetne situacije. Saj veste, kako pravijo? Upanje umre zadnje.

Zato pa predlagam, da si zaupamo, najdemo notranjo moč in se zapodimo v aktivnosti, ki nam bodo prinesle dobrodošle in pozitivne spremembe. Vse se lahko spremeni, če se angažiramo in želimo dovolj močno.

Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok