Hitenje, ustaljene navade, neobveščenost in včasih nemarnost pogosto stojijo na poti med nami in zdravjem. A kdo bo prevzel odgovornost za naše zdravje, če ne mi sami. Zato je prav, da na to vplivamo že zdaj, in da se hkrati naučimo, kako ravnati ob prvih simptomih.
1. Predmenstrualni sindrom (PMS)
O predmenstrualnem sindromu krožijo številne teorije in verjetno ravno toliko šal. Večina pa se ne zaveda, kaj v tem obdobju ženska v resnici doživlja.
PMS ni izmišljeno stanje, s katerim bi ženska opravičevala svoje nenadne izbruhe jeze ali nerazložljivo utrujenost. Ko govorimo o predmenstrualnem sindromu, govorimo o pravi hormonski nevihti, ki ga spremlja.
PMS je povezan z menstrualnim ciklusom in se pojavi teden ali dva pred menstruacijo. Z nastopom menstruacije se navadno zaključi. Za njim naj bi trpelo kar 75 % žensk, nekatere v blažji obliki, druge imajo tako hude težave, da te postanejo ovira pri vsakodnevnem življenju in odnosih.
Pojavijo se krči v trebuhu, bolečine v križu in mišicah, napenjanje, zaprtje, akne, zatekanje gležnjev, občutljivost dojk. Pogosto jih spremljajo nihanja razpoloženja, razdražljivost, jeza, depresija in utrujenost. Pri drugih se težave pojavijo v obliki povečanega apetita in napadov lakote, želje po sladkem, odvečnih kilogramov, krčev, motenj spanca, pomanjkanja energije in večje dovzetnosti za stres.
Vse simptome, s katerimi se soočate v času PMS, je dobro poznati. Tako se boste naučili, kako ravnati. Če je le mogoče, se o tem pogovarjaje tudi z bližnjimi, saj je čustveni vrtiljak, s katerim se srečujte v obdobju predmenstrualnega sindroma naporen tako za vas kot za vse okoli vas. Predvsem pa se poskušajte izogniti stresnim situacijam.
Pomagate si lahko tudi z načrtnim vključevanjem hranil, ki pomagajo pri upravljanju simptomov PMS. Več o tem v prispevku PMS koktajl za lajšanje ženskih težav.
2. Bolezni srca
Med pogostejšimi, ki vzbujajo resno skrb za zdravje, so bolezni srca in ožilja. Te so glavni vzrok umiranja in samo v Evropi predstavljajo 54 % smrti pri ženskah.
Dobra novica je, da lahko veliko bolezni srca in ožilja preprečimo ali vsaj prestavimo na čim kasnejše življenjsko obdobje. Slaba stran je, da so pri ženskah znaki bolezni srca in ožilja pogosto zelo neznačilni in zato nepravilno ocenjeni. (Vir: zasrce.si)
Med dejavniki, ki močno vplivajo na pojav bolezni, so prenatrpan urnik, stres, uživanje alkohola, kajenje. Drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo, so neredno in nezdravo prehranjevanje, debelost, diabetes, visok krvni tlak in neaktiven življenjski slog.
Če se težav ne zdravi oziroma se življenjski slog ne izboljša, lahko pride do srčnega infarkta in kapi.
Tveganje pa se z menopavzo še povečuje. Zaradi učinkov spolnih hormonov estrogena in progesterona, je ženska, ki zdravo živi, namreč nekoliko zaščitena pred angino pektoris, srčnim infarktom, možgansko kapjo in drugimi boleznimi srca in žil. Zaščitni učinek estrogena se po menopavzi zmanjšuje in po 65. letu starosti naravne zaščite zaradi estrogena ni več.
Prav tako zaščitni učinek ni zanesljiv pri ženskah, ki kadijo, so debele, se premalo gibljejo, imajo zvišan sladkor v krvi ali so bolehale za sladkorno boleznijo v nosečnosti. (Vir: zasrce.si)
3. Artritis in osteoporoza
Artritis
je splošno poimenovanje za različne kronične vnetne bolezni sklepov, med katerimi so najpogostejše osteoartroza, revmatoidni artritis in putika. Največkrat prizadene ljudi med 30. in 50. letom starosti in kar trikrat bolj prisotna je pri ženskah.
Za artritis značilni znaki so otekanje sklepov, ki jih spremlja bolečina in pordelost otečenega mesta, jutranja okorelost, omejitev gibanja, v hujših primerih, predvsem nezdravljene bolezni, pride do invalidnosti.
Zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnje ukrepanje je zato bistvenega pomena. Čim prej je treba ugotoviti, zakaj sklepi otekajo, za katero revmatično bolezen gre, ter začeti sklepno vnetje zdraviti.
O bolezni skušajte poiskati kar največ informacij, saj boste le tako vedeli, kaj morate storiti in kako, da bo življenje z boleznijo znosnejše.
Pomembna sta tudi prehrana in gibanje. Čeprav gre za vnetje sklepov, ki so manj gibljivi in boleči, bolnik ne sme mirovati. Vsak sklep zahteva dnevno vsaj pet pasivnih gibov na dan.
Tudi za osteoporozo zboli večina žensk, navadno v obdobju po menopavzi.
Osteoporoza
je sistemska bolezen kosti z značilno okrnjeno kakovostjo kostnine in zmanjšano kostno maso, kar poveča pojav zlomov že pri majhnih obremenitvah. Najpogostejši so zlomi vretenca, kolka ali roke tik nad zapestjem.
Zelo pomembno je bolezen spoznati prej, saj jo lahko v marsikaterem primeru omilimo ali celo preprečimo.
Dejavniki, ki močno povečajo tveganje so starost, majhna telesna teža, sorodniki z osteoporozo, pogosti zlomi, zgodnja menopavza, prehrana z nizko vsebnostjo kalcija, vitaminov D in K ter magnezija, premalo gibanja, kajenje in pretirano uživanje kave in alkohola.
Tako kot pri artritisu, je tudi pri osteoporozi pomembno gibanje. Z redno vadbo gradimo in vzdržujemo močne kosti in mišice, obenem pa z dobro telesno zmogljivostjo zmanjšujemo tudi možnost padcev, ki se lahko končajo z zlomi. Nasprotno pa se bo z mirovanjem kostna gostota postopno zmanjševala.
Previdno le pri izbiri aktivnosti. Izogibajte se dejavnostim, pri katerih je velika možnost padca in vadbi, ki zahteva močne in sunkovite gibe.
4. Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS)
Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah.
Sindrom policističnih jajčnikov je stanje, pri katerem so v jajčnikih številne drobne ciste, ki proizvajajo prekomerne količine moških hormonov, ki se izločajo v kri. Zato se ženske s PCOS pogosto borijo z debelostjo, prekomerno poraščenostjo, izpadanjem las, aknami in neredno menstruacijo.
Pomemben je čimprejšnji ginekološki oziroma ultrazvočni pregled. Zanemarjanje simptomov in odsotnost zdravljenja PCOS lahko namreč povzroči odsotnost ovulacije in neplodnost.
5. Depresija
Žalost je povsem normalen in običajen človeški odziv na težje življenjske preizkušnje, ki pa prej ali slej mine. Če takšno stanje traja in zaradi tega trpite vi in vaša okolica, pa gre morda za depresivno motnjo.
Depresija je psihiatrična bolezen, ki vpliva tako na psihično kot na telesno počutje ter s tem zajame celotnega človeka. Zaradi motnje v delovanju možganov se spremeni bolnikovo čustvovanje, mišljenje, vedenje in telesne funkcije.
Kar 20 odstotkov Slovencev se enkrat v življenju sreča z depresijo, a jih žal večina o svoji bolezni še vedno molči. Vendar depresije ne moremo preprosto odmisliti.
Kakovost življenja depresivne osebe ni dobra, zato je pomembno, da se bolnik svojega stanja ne sramuje in zaradi tega še bolj trpi. Pomembno je, da pravočasno poišče ustrezno strokovno pomoč.
Najpogostejši simptomi so potrtost, melanholija, jokavost, utrujenost, brezvoljnost in neučinkovitost pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Pogosti so tudi glavoboli, prebavne težave, bolečine, motnje spanja, hranjenja, spomina in težav s koncentracijo. Kombinacija teh težav pa močno prispeva k nizki samopodobi in izgubi samozavesti ter v najhujših primerih do misli o samomoru.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
