Ali uživanje antioksidantov res ščiti telo?
Človeško telo s pomočjo kisika ohranja svoj obstoj. Vendar pa naše celice nenehno oblegajo toksične oblike kisika, oksidanti, med katerimi so najpogostejši t.i. prosti radikali kisika. To so snovi, ki povzročajo celo vrsto škodljivih stanj v organizmu, kot so rak, mašenje žil in poškodbe živčnega sistema.
Ker so prosti radikali molekule, ki niso stabilne, te iščejo elektrone iz svoje okolice, jih vežejo in s tem uničujejo zdrave celice. Napadajo tudi DNK in pretvorijo zdrave celice v rakave, ter koristni holesterol spreminjajo v škodljivega.
Zunanji dejavniki, kot so onesnaženje, sončna svetloba in kajenje, prav tako sprožijo nastanek prostih radikalov.
Antioksidanti
So snovi, ki telo varujejo pred škodljivimi oksidanti. Naloga antioksidantov je, da nevtralizirajo proste radikale in tako ohranjajo zdravo ravnotežje. Koliko antioksidantov lahko telo proizvede, je odvisno od genskega zapisa in vplivov iz okolja, kot so prehrana in kajenje.
Spremembe v življenju, ki vključujejo več onesnaženja in manj kakovostne prehrane, pomenijo, da ste bolj izpostavljeni prostim radikalom.
Koliko antioksidantov telo potrebuje?
Antioksidanti, ki jih telo samo proizvaja, navadno niso dovolj, lahko pa telo izkorišča tudi antioksidante iz hrane. Ti se nahajajo predvsem v sadju in zelenjavi z več barve.
Naravni antioksidanti v hrani so npr. vitamin E, vitamin C in karotenoidi.
Med pomembne antioksidante sodijo flavonoidi. Sami flavonoidi sicer nimajo neposrednega antioksidativnega učinka. Organizem flavonoide celo prepozna kot tujo snov in se je poskuša rešiti, pri tem pa aktivira encime in izzove mehanizme, ki uničujejo rakave celice in zavirajo širitev tumorjev.
Najpomembnejši antioksidanti v hrani
- vitamin A, C in E
- koencim Q10, mangan in jod
- melatonin
- astaksantin (raki, losos)
- beta-karoten (korenček, buče)
- lutein (špinača, rdeča paprika, kivi)
- likopen (paradižnik, lubenice)
- zeaksantin (koruzna zrna)
- klorogena kislina (kava, borovnice, paradižnik)
- elagična kislina (maline, jagode)
- galna kislina (čajni listi, hrastovo lubje)
- rožmarinska kislina (rožmarin, origano, žajbelj, majaron)
- salicilna kislina (v večini zelenjave, sadja in zelišč, največ v lubju vrbe)
Če želite povečati količino antioksidantov v svoji prehrani
- Pojejte vsaj tri porcije zelenjave in vsaj dve porciji sadja na dan, med katerim naj bo vsaj eden citrus.
- V prehrano vključite sveže stisnjene sadne sokove in zelenjavne juhe.
- Pijte več čaja in manj kave. Npr. jasminov in zeleni čaj.
- Kozarec rdečega vina na dan je koristen. Če zaužijete več, je učinek ravno obraten, saj se pozitivne lastnosti izgubijo v učinkih alkohola.
- Pripravite si vsaj en vegetarijanski obrok na teden.
Ali zadostno uživanje antioksidantov reš ščiti telo pred boleznimi?
Študije so pokazale, da je pri ljudeh, ki uživajo dovolj sadja in zelenjave, znižano tveganje za nastanek bolezni kot so rak, bolezni srca in možganska kap, vendar še ni povsem dokazano, ali so samo antioksidanti vzrok za zmanjšanje nevarnosti.
Vir: Srdan V. Bavdek, Nekatere vrtnine in njih zdravilne učinkovine, internet
