Ker vse več znamenj kaže, da je bipolarna motnja lahko tudi posledica stresnega življenja, ki mu je sodobni, prenagli način življenja močno naklonjen, ji v tokratni temi posvečamo nekaj več pozornosti.
Kaj je bipolarna motnja
Bipolarna motnja (BM), ki so ji še ne tako dolgo nazaj rekli manično depresivna psihoza, je motnja v delovanju možganov, ki povzroča nepredvidljiva nihanja razpoloženja. Ljudje z BM nihajo iz čustveno povišanega stanja veselja (manije) v čustveno upočasnjeno stanje žalosti in potrtosti (depresijo).
Prizadene en odstotek prebivalstva, moški in ženske pa zbolijo enako pogosto. Vendar pa razlika med spoloma vendarle obstaja: ženske večkrat doživijo depresivno fazo, moški pa so lahko večkrat manični. Motnja se se običajno pojavi med 20. in 40. letom.
Ena tretjina ljudi z BM čuti simptome vse življenje. Ti simptomi lahko nezdravljeni vplivajo na življenje posameznika in na odnose, ki jih ima tak posameznik z okolico.
V maniji se lahko ljudje obnašajo neprevidno in tvegajo več kot ostali, saj reagirajo impulzivno in se ne zavedajo, kako tvegano je lahko njihovo obnašanje.
V depresivni fazi pa se človek zapre sam v sebe, se izolira od okolja, umakne v samoto. To lahko resno vpliva na odnose v družini, s prijatelji, ali pa vodi do težav v šoli ali na delovnem mestu.
Vzrok za nastanek bipolarne motnje
Natančen vzrok za bipolarno motnjo še ni znan. Znanstveniki menijo, da gre za neravnovesje med različnimi snovmi v možganih, predvsem za neravnovesje med serotoninom in noradrenalinom. Verjetna je tudi genetska, dedna komponenta, ki prispeva k razvoju bolezni.
Simptomi bipolarne motnje
Simptome BM lahko razvrstimo v tri skupine:
- manijo,
- depresijo in
- kombinacijo manije ter depresije
V manični fazi ima bolnik privzdignjeno, veselo ali razdražljivo razpoloženje, povečano samozavest in zelo dobro mnenje o sebi. Počuti se zelo pomembnega, pri čemer ga lahko spremljajo grandiozne ali megalomanske ideje. V tej fazi potrebuje zelo malo ali sploh nič spanja, govori hitreje kot običajno, ima prehitevajoče misli in ideje ter je raztresen, zato ga lahko hitro preusmerimo na drugo temo.
V manični fazi je bolnik tudi nemiren, agitiran in se nagiba k impulzivnim dejanjem, zapravljanju, zlorabi alkohola, promiskuitetnemu vedenju, pri čemer se nepremišljeno spušča v spolne aktivnosti in ne pomišlja na posledice ali morebitne nevarnosti.
V depresivni fazi se bolnik počuti, kot da je na tleh, spremljajo ga žalost, potrtost in brezvoljnost. V tej fazi lahko shujša, ima težave s spanjem, je brez energije in se lahko počuti zelo utrujenega. Bolnik se premika počasi, lahko je tudi nemiren, agitiran ali nervozen in se počuti nevrednega, brez izhoda. Le s težavo se koncentrira in usmerja pozornost, pri čemer ga delo, hobiji ali druge aktivnosti ne zanimajo, obdajajo ga tudi samomorilne misli.
Nekatere osebe z BM pa imajo kombinacijo obeh tipov simptomov.
Zdravljenje
Včasih so obdobja manije manj očitna in so predvsem v ospredju faze depresije, kar lahko napačno vodi v diagnozo depresivne motnje. Določitev, ali ima oseba le depresijo ali pa se obdobja in faze depresivnosti izmenjujejo z obdobji maničnosti, včasih zahteva dolgotrajnejše opazovanje.
Čeprav zdravila, ki bi bipolarno motnjo pozdravilo, še ne poznamo, obstajajo zdravila, ki uspešno kontrolirajo in odpravljajo simptome.
Zdravljenje je razdeljeno na medikamentozno in psihoterapijo.
Psihoterapija pomeni obravnavo čustvenih, vedenjskih, osebnostnih in drugih problemov in težav s pogovorom s psihoterapevtom, ki je ustrezno usposobljen za to. Zdravila, ki jih predpisujejo pri BM, so različna. To je odvisno od faze bolezni, globine in jakosti simptomov, drugih posebnosti in značilnosti bolnika, morebitnih drugih bolezni ali zdravil, ki jih bolnik že uživa, itd.
Ko se s pomočjo zdravil začne nadzor hude faze in nihanja bolezni, terapevti preidejo na izjemno pomembno vzdrževalno zdravljenje, ki v naslednjem obdobju preprečujejo nihanje razpoloženja.
Povzeto po članku psihiatra Iztoka Lešerja, dr. med, objavljenega na www.psihiater-leser.com
Iskreno o bipolarni motnji: Jaka Tomc, po izobrazbi diplomiran sociolog
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
