Čistilni radič
Ta značilna zimska solatnica, ki jo poznamo v rdeči in zeleni barvi vsebuje pomembne minerale, kalcij, železo, fosfor in kalij ter vitamine A, C in nekatere iz skupine B. Radič tudi spodbuja prebavo in delovanje jeter ter znižuje delež sladkorja v krvi.
Nekatere sorte iz listov z debelimi rebri oblikujejo čvrste glave, druge pa imajo mehke liste, zraščene v rozeto. Za večino sort je značilen srednje močen ali močan grenak okus, ki ga daje saharid intibin.
Listi radiča vsebujejo pomembne minerale, kalcij, železo, fosfor in kalij ter vitamine A, C in nekatere iz skupine B. Grenčična snov intibin, ki je v belih rebrih listov, pomembno pripomore k čiščenju organizma. Radič tudi spodbuja prebavo in delovanje jeter ter znižuje delež sladkorja v krvi.
Pri nakupu izberite glave ali rozete, ki imajo liste napete ter živo rdeče ali zelene barve
Posamezne liste operite in jih po potrebi natrgajte (ne z nožem!) na koščke. Takoj jih pokapljajte z limoninim sokom, da ne porjavijo. Trdo glavo radiča lahko zrežete podobno kot zelje: glavo prepolovite, s spodnje strani izrežite kocen in polovici zrežite na široke trakove. Radič bo manj grenak, če boste odstranili več belih reber.
Hrustljavi listi radiča so zaradi barvne raznolikosti in močnega okusa odlični za pripravo v kombinaciji z drugimi vrstami solate in zelenjave, lepo pa se ujema tudi z gobami, s sadjem in siri. Kulinarični navdušenci ga pripravljajo tudi v toplih jedeh kot prilogo, v rižotah ali kot nadev v polnjenih testeninah.
Treviški radič
Ta posebnež med radiči prihaja iz italijanske pokrajine Veneto, kjer ga intenzivno gojijo od konca 18. stoletja. Cenjen je zaradi izrazitega okusa in vsestranske uporabe. Pri nakupu radič ne sme biti uvel, listi pa ne smejo imeti rjave obrobe ali kakršnihkoli poškodb.
Pred pripravo mu odstranimo stržen tako, da ga s spodnje strani klinasto izrežemo. Radič lahko pripravimo v rižoti, omaki ali juhi, ga spečemo z mesom v pečici ali na žaru, še najredkeje pa ga pripravljamo presnega v solati.
Belgijski radič
Poznamo ga tudi pod imenom vitlof. Njegove podolgovate glave z bledo rumenimi listi zrastejo po siljenju brez dnevne svetlobe. Vitlof ima svež, rahlo grenak okus. Večina grenkobe je v strženu, zato ga pred uporabo s spodnje strani klinasto izrežemo.
Pripravimo ga lahko na številne načine: presnega v solati, dušenega kot prilogo, v juhah in omakah, najpogosteje pa pečenega ali gratiniranega v pečici.
