Česa neumnejšega še svoj živi dan niste slišali. Na vsakem koraku se spotikate ob svarila, da je (visok) holesterol vaš smrtni sovražnik, mi pa si upamo trditi, da vam lahko celo reši življenje. In vendar je res. Če je prave vrste, seveda.
Človeka, ki je v življenju opravil že več tisoč obdukcij, ni lahko prestrašiti. Toda ameriški patolog Henry McGill z univerze Texas Health Science Center iz San Antonia je med obdukcijami 750 mladih ljudi, starih od 15 do 34 let, odkril nekaj resnično zastrašujočega.
Že res, da je bila večina trupel popolnoma izmaličena zaradi hudih prometnih nesreč, umorov ali celo samomorov. A to ga ni vznemirilo, vznemirila so ga srca teh mladih preminulih ljudi!
»Na podlagi teh obdukcij lahko trdim, da ima vsak peti mladenič v zgodnjih tridesetih letih zastrašujoče, predvsem pa zelo nevarno zamašene žile okoli srca, « pojasnjuje dr. McGill. »Govorim o maščobnih oziroma aterosklerotičnih oblogah na stenah koronarnih žil, ki prehranjujejo srce.
Takšne obloge bi se z leti samo še povečevale, če ti ljudje ne bi korenito spremenili življenjskega sloga. Velika verjetnost je, da bi se njihova življenja klavrno končala pri 45 ali 50 letih zaradi infarkta. Grozljivo! «
In to še ni vse. Dr. McGill se je dokopal tudi do laboratorijskih podatkov o vrednosti holesterola ljudi, ki jih je obduciral. Njegovo pozornost je pritegnila naslednja povezava. Moški z najbolj zamašenimi arterijami so obvezno imeli pomemben dejavnik tveganja za aterosklerozo, ki se je statistično izkazal celo za nevarnejšega od kajenja: nizke vrednosti holesterola HDL!
Holesterol je krhka, vosku podobna in za življenje nepogrešljiva snov, ki ni topna v vodi. Veči-na ga nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano.
Po telesu se prenaša s krvjo v obliki lipoproteinov. Največ holesterola je v lipoproteinih, ki so »škodljivi«. To so lipoproteini z majhno gostoto ali LDL (ang. low density lipoproteins) in lipoproteini z zelo majhno gostoto ali VLDL (ang. very low density lipoproteins). Povzročajo kopičenje holesterola v žilni steni.
K sreči obstaja, a žal v manjših količinah, tudi zaščiten ali zdravilen holesterol, in sicer v »koristnih« lipoproteinih z veliko gostoto HDL (ang. high density lipoproteins), ki holesterol z žilnih sten odstranjujejo. Vaš cilj: čim manj slabega, škodljivega in nevarnega LDL ter čim več koristnega in zaščitnega HDL v krvi!
Strokovnjaki ugotavljajo, da se je »holesterolomanija« v zad-njih letih razvila samo v eno smer: v manično preverjanje vrednosti holesterola LDL v krvi. Na holesterol HDL pa pomisli le redkokdo, celo zdravniki premalo. Vse zanima samo to, da v krvi ni preveč holesterola LDL, na kritično nizke vrednosti holesterola HDL pa nismo pozorni, čeprav je ta neprecenljiv pri preprečevanju (pre)zgodnje srčne in možganske kapi. Nizke vrednosti holesterola HDL so še posebej nevarne za mlade moške in moške srednjih let, ki imajo sicer normalne vrednosti holesterola LDL v krvi.
To jim pomiri srce in duha, čez nekaj let pa tretjina od njih doživi srčni infarkt ali možgansko kap. Dejstvo je, da pomanjkanje holesterola HDL omogoča še tako majhnim količinam holesterola LDL, da se kopičijo na stenah arterij. Holesterola HDL je namreč premalo, da bi lahko sproti čistil notranjost žil.
Vas zanimajo preproste in elegantne tehnike, kako dvigniti raven holesterola HDL v krvi? Ponujamo vam jih 10:
+ 10Vsak dan spijte 3 kozarce soka iz pomaranč.
Po mnenju raziskovalcev z Univerze v južnem delu Ontaria (ZDA) lahko vrednosti holesterola HDL v krvi dvignete do 21 odstotkov, če si seveda redno stiskate pomaranče. Rezultat naj bi bil viden že v 4 tednih. Zakaj je tako, raziskovalci ne vedo natančno, sklepajo pa, da je »krivec« flavonoid hesperidin v pomarančnem soku.
+ 5Pretecite vsaj 10 km na teden.
Z drugimi besedami: bodite redno zmerno telesno aktivni! S tem ne boste samo ohranjali telesne teže in zniževali ravni škodljivega holesterola LDL, ampak tudi zviševali raven koristnega holesterola HDL. Nikar ne pretiravajte, s tem boste telesu bolj škodili kot koristili, morebitne poškodbe pa vas bodo zares priklenile na kavč.
Koristna je že zmerna telesna dejavnost, na primer da greste v službo s kolesom ali peš namesto z avtomobilom, če se vozite z avtobusom, pa izstopite eno ali dve postaji prej in preostanek poti prepešačite, da greste v četrto nadstropje peš namesto z dvigalom in podobno. Vadba naj bo toliko intenzivna, da se vmes lahko pogovarjate.
+ 10 Shujšajte
Tako boste resnično veliko pripomogli k višjim vrednostim holesterola HDL v krvi. Da še koristnejšega znižanja holesterola LDL sploh ne omenjamo. Ali ste resnično pretežki? Izračunajte si indeks telesne mase, ki naj bo med 18, 5 in 25 kg/m2. Če je vaš indeks večji od 25, morate shujšati! Indeks telesne mase = teža (kg)/višina2 (m2).
Ne pijte belega vina. Zakaj?
Ker na podlagi laboratorijskih študij nič ne pripomore k izboljšanju vaše holesterolne slike. Nasprotno pa rdeče vino upočasni oksidacijo tako holesterola LDL kot tudi HDL. To ima pravzaprav dvojno ugoden učinek: oksidacija znižuje raven holesterola HDL ter pospešuje nastanek aterosklerotičnih plakov na stenah arterij. Oboje se ob rednem in zmernem uživanju rdečega vina upočasni. Priporočamo cabernet sauvignon, modri pinot in merlot.
Popolnoma pozabite na maslo!
Če pa si ga res neustavljivo za-želite, si za zajtrk na kruh namažite arašidovo maslo, ki je bogato z mononenasičenimi maščobnimi kislinami. Raziskave so pokazale, da te pripomorejo k zniževanju holesterola LDL v krvi, pri tem pa ostaja- jo vrednosti holesterola HDL nespremenjene, kar vsekakor ni zanemarljivo.
+ 10 Telovadite, preden se napokate kot pujsi.
Skupina raziskovalcev z ameriške univerze Missouri je izvedla raziskavo, v kateri je sodelovalo 21 moških, ki so redno telovadili pred obroki, bogatimi z maščobami. Ti moški so imeli visoke vrednosti holesterola HDL v krvi! Vadba naj bi spodbudila delovanje lipoproteinske lipaze, encima, ki razkraja trigliceride in pomaga tvoriti holesterol HDL.
Čim več lipoproteinske lipaze kroži po vaši krvi po obroku z veliko maščobe, tem bolje za vas. Vodja omenjene raziskave in vadbeni fiziolog dr. Tom Thomas pravi, da je koncentracija encima najvišja 12 ur po vadbi. Zato priporočamo naslednjo strategijo: telovadite zjutraj, preden greste v službo, tako boste namreč pripravili telo na popoldansko kosilo, ko pridete iz službe.
Ta obrok je praviloma najobilnejši v dnevu in najbogatejši z maščobami.
Pred tekom napravite nekaj počepov.
Vztrajnostni treningi poškodujejo mišične celice in jih tako prisilijo, da za vir energije med aerobno vadbo porabijo več maščob. Pri kurjenju maščob pa se poveča količina holesterola HDL v krvi.
+ 7 Še zmeraj kadite?
Saj ne moremo verjeti! Packi! Raziskovalci z univerze Nashville's Vanderbilt (ZDA) so ugotovili, da so vrednosti holesterola HDL pri kadilcih, ki prenehajo kaditi, že po 1 tednu do 15 odstotkov višje kot med kajenjem. Zakaj kajenje tako selektivno vpliva na HDL, še ni jasno. Zelo jasno pa je tole: če vas ne bo pokončal pljučni rak, vas bo zagotovo srčni infarkt.
Jejte »rdečo« hrano.
Rdeč fižol, rdečo papriko, paradižnik, jabolka ipd. Rdeče obarvana živila vsebujejo nizkoglikemične ogljikove hidrate, ki med jedjo ne povzročajo hitrega dviga ravni insulina v krvi. To pa je dobro za raven vašega holesterola HDL v krvi.
Angleški raziskovalci so v svoji raziskavi na 1420 ljudeh, ki so imeli dieto iz rdeče hrane, ugotovili, da so tem ljudem po krvi krožile velike količine holesterola HDL. Odslej na jedilniku torej ne bo več belega kruha, instantnega pireja, belega riža in podobnih »belih« jedi, ki vam viša raven holesterola HDL v krvi.
Zadnja možnost - zdravila.
Zdravo se prehranjujete, redno ste zmerno telesno aktivni in nasploh ste svoj življenjski slog močno izboljšali, pa se raven vašega holesterola HDL ni zvišala, nivo LDL v krvi pa ni padel.
Disciplinirani ste že več kot pol leta, pa nobenega vidnega rezultata. V takem primeru vam bo zdravnik najverjetneje predpisal zdravila, imenovana statini. Z njimi si lahko celo za 60 odstotkov znižate raven holesterola LDL ter za 5 do 15 odstotkov zvišate raven hole-sterola HDL. Zdravljenje je varno, preizkušeno in učinkovito, traja pa žal do konca življenja.
Boj med holesterolom HDL in LDL se začne že v rani mladosti.
Žal je LDL pogostokrat močnejši in čez mnoga leta pokaže svoj pravi jaz v obliki ateroskleroze. To je počasi, a vztrajno napredujoč proces kopičenja holeste-rola iz krvi v stenah arterij, ki ob kopičenju še drugih celic iz krvnega obtoka in globljih delov žilne stene povzroči nastanek aterosklerotične lehe ali plaka. Ta je kriva, da se žilna stena zoži ali celo zamaši.
Vnetne celice, ki so v plaku, izločajo snovi, ki topijo vezivo v žilni steni. Posledica je lahko, da se aterosklerotični plak razpoči in na tistem mestu nastane strdek. Ta lahko prav tako delno ali popolnoma zamaši žilo.
Pred nastankom ateroskleroze tako rekoč ni varen noben organ v telesu, najpogosteje pa so prizadete koronarne žile srca, posledica njihove zamašitve je srčni infarkt, arterije osrednjega živčev- ja, posledica je možganska kap, ter arterije nog, kjer lahko ob zamašitvi odmre del ali cela noga.
Vedno pa lahko računate na holesterol HDL in mu omogočite, da prepreči najhujše. Kako? Z redno in zmerno telesno aktivnostjo, z ustrezno prehrano in nazadnje z zdravili.
Lea Gril
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
