Redno gibanje ni odlično le za fizično, ampak tudi za psihično zdravje. Če nam ne verjamete, poglejte, kaj imajo na to temo povedati mednarodni raziskovalci.
Gibanje spodbudi kreativnost
Razmišljanje zunaj okvirjev je zagotovo velik plus v vsaki službi. Nizozemska študij, ki je bila objavljena v reviji Frontiers in Human Neuroscience, pravi, da ljudje, ki se redno gibajo, razmišljajo bolj kreativno in imajo več idej.
Torej, če se vam nikakor ne posveti nobena zamisel in že malo obupano sedite za pisalno mizo, jo raje mahnite na sprehod, da vam popusti ustvarjalna blokada.
Gibanje poveča samozavest
Ste že kdaj videli nesamozavestnega športnika? Ja, ni jih veliko. V poročilu v ameriški reviji Journal of Adolescent Health, ki je namenjena zdravju odraslih, so objavili zelo znanstven članke o tem, kako se rednim tekačem močno poveča zaupanje vase, v svoje telo in v svoje zmogljivosti – da dejansko doživljajo nekakšno opojno stanje.
Ukvarjanje s športom je posebej pomembno v najstniških letih, ko ima večina veliko težav s samimi seboj in s svojim videzom. Torej spravite v gibanje že otroke, da bodo imeli že od malih nog pozitivno mnenje o sebi. Revija Journal of Environmental Health Research pa tudi trdi, da so veliko bolj samozavestni in srečni tisti, ki se rekreirajo v naravi, kot tisti, ki telovadijo v zaprtih prostorih.
Gibanja zmanjša tesnobnost
Seveda gibanje ne bo premagalo resnih oblik depresije in tesnobe, zato pa vam bo pomagalo pri manjših krizah in predvsem pri zmanjševanju vpliva stresa na zdravje. Vseeno je, kaj izberete – tek, dvigovanje uteži ali jogo, pomembno je le, da sprostite svojo napetost in malo pozabite na skrbi.
Gibanje izboljša spomin
Pozabljate imena in sestanke? Čas je, da si zavežete športne copate in jo mahnete na tek ali v bližnji klanec, saj se spomin z gibanjem močno izboljša. Če ostanemo aktivni vse življenje, imamo tudi manj možnosti, da nam začnejo pešati možgani.
Seveda se je pametno učiti še kakšen tuji jezik in reševati križanke, a gibanje vam bo prineslo toliko dobrih strani, da ne boste več hoteli sedeti na kavču. Gibanje tudistimulira nastajanje novih možganskih celic, nevronov, poleg tega tudi krepi povezave med temi celicami.
Gibanje zmanjša odvisnosti in tudi požrešnost
Vsi vemo, da se tekači počutijo tako dobre, ker se jim v telesu sprošča hormon dopamin, ki pa poskrbi ne le za veselje, ampak tudi za boljše počutje in telo nima potrebe po velikih količinah hrane, predvsem ne po 'tolažilni', nezdravi hrani. Tudi kadilci so se lažje odrekli cigaretam, če so se začeli redno gibati, saj so tako lažje premagali krizo.
Gibanje izboljšuje produktivnost
Ljudje, ki so bolj samozavestni in imajo več energije, bodo seveda tudi bolj produktivni in uspešni. Zato naslednjič, ko bo vaš šef godrnjal okoli vašega odhoda iz službe zaradi joge ali ga bo motilo, da imate bolečine v mišicah zaradi pretečenega maratona, mu kar pred nos pomolite rezultate raziskav iz tega članka.
In zdaj še vprašanje – koliko vaditi?
Strokovnjaki priporočajo, da naj bi bili odrasli zmerno aktivni vsaj 2 uri in pol na teden; če pa je vadba intenzivna, zadostuje že polovica tega časa. Primeri intenzivne aktivnosti so tek, hitro kolesarjenje ali kolesarjenje v hrib, igranje košarke ali nogometa.
Vsaj dva dni v tednu naj bi krepili tudi mišice – lahko z vajami z lastno težo ali z utežmi. Dve uri in pol na teden se za marsikoga sliši veliko, a ta priporočila lahko hitro dosežemo, če gibanje vpletemo v vsakodnevno življenje – pojdite peš v službo, po stopnicah, kolesarite po mestu ...
Preberite še:
- Raziskava dokazala, da gibanje deluje kot antidepresiv
- Preproste jutranje navade, ki bodo spremenile vaš dan
- 6 razlogov, zakaj bi morali otroci preživeti več časa v naravi
Potem pa poskusite: 30 minut za čvrsto zadnjico in noge
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
