Otroci s posebnimi potrebami v šolah in v družbi

Odnos do oseb s posebnimi potrebami je različen. V nekaterih okoljih se sprejetost približuje normalizaciji, v drugih je to še vedno tabu tema ali celo vir strahu in nelagodja. A otroci s posebnimi potrebami morajo biti vključeni v šole in družbo.

Marija Božič je po poklicu višja upravna delavka, ki je v več kot desetih letih svojega dela v okviru Zveze Sonček razvila in vodila celo vrsto izobraževalnih projektov in programov za strokovne in laične sodelavce, starše otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo, nezgodnimi poškodbami glave in drugimi invalidnostmi.

Med najuspešnejše in poznane vsekakor spadajo šole za starše, družinske delavnice in projekt Korak k Sončku ter usposabljanje asistentov za pomoč otrokom s posebnimi potrebami v šolah.

Življenje ste posvetili delu z ljudmi v izobraževanju in delu na področju invalidov.

Marija: Odločitev za pedagoški poklic se mi je oblikovala že v gimnaziji in prvih deset let moje poklicne poti, ko sem bila učiteljice v osnovni šoli, sem se soočala z lepotami in pastmi tega poklica.

A nekako sem skozi proces izobraževanja želela spoznavati še druge ciljne skupine, zato sem naslednjih deset let vodila področje splošnega izobraževanja na ljudski univerzi.

Pozneje, ko sem se odločila za sodelovanje z Zvezo Sonček, sem spoznala, da se moram še veliko naučiti, če želim dosedanje poznavanje področja izobraževanja približati osebam s posebnimi potrebami, staršem in strokovnim delavcem različnih področij.

Kako je nastala ideja o projektu Korak k sončku?

Marija: Z vstopom v EU se je Slovenija morala zavezati evropski zakonodaji tudi na področju integracije otrok s posebnimi potrebami. Pripravljala se je nova šolska zakonodaja in v Zvezi Sonček smo se zavedali, da naša družba ni pripravljena niti na integracijo, kaj šele na inkluzijo.

Nihče ni posvečal pozornosti ozaveščanju in pripravi ustrezne socialne klime za izvajanje vključevanja oseb s posebnimi potrebami v izobraževanje in običajno okolje. Odločili smo se, da bomo s projektom Korak k Sončku seznanjali družbo z drugačnostjo.

Prvi projekt smo izvedli leta 1994, in danes je v lokalnih okoljih tako prisoten, da se velikokrat sploh ne ve, kdo je idejni začetnik.

Med šolsko populacijo smo razdelili 18.000 slikanic Veveriček posebne sorte Svetlane Makarovič in Marjana Mančka. Od tedaj veveriček Čopko potuje po številnih vrtcih in šolah, pridružili so se mu drugi junaki (letos Zmajček Topotajček), ki so 'drugačni' in skupaj ustvarjajo ugodnejšo socialno klimo, ki omogoča pridobivanje socialnih izkušenj in ustvarjanje socialne mreže.

Komu je namenjen in zakaj?

Marija: Projekt smo z začetnim soglasjem Zavoda za šolstvo namenili otrokom v vrtcih in šolah, njihovim staršem, vzgojiteljem in učiteljem s ciljem, da bi sprejemali in razumevali idejo, da imajo vsi otroci pravico, da se usposabljajo in izobražujejo v običajnem življenjskem okolju, skupaj z generacijami svojih vrstnikov pod isto streho in z različnimi standardi znanja. In tako otroci in mentorji leto za letom izvajajo domiselne oblike seznanjanja z drugačnostjo v okviru projektnega učnega dela ter tako prispevajo h kakovosti vzgoje in izobraževanja vseh otrok.

Smo danes Slovenci dovolj odprti do oseb s posebno potrebo?

Marija: V Slovenji je odnos do oseb s posebnimi potrebami različen. V nekaterih okoljih se sprejetost približuje normalizaciji, v drugih je to še vedno tabu tema ali celo vir strahu in nelagodja. Žal nima do te populacije enakih stališč niti stroka sama. Celo tisti, ki bi morali po svoji javni funkciji ustvarjati primerno okolje, so odpovedali ali pa močno zamujajo.

Dualni sistem izobraževanja ostaja, a s pomočjo projekta in zaradi številnih oblik sodelovanja smo zbrali vrsto informacij in dobivamo vpogled v dejansko prakso vključevanja, ki še vedno vse preveč analizira in razlaga otrokove pomanjkljivosti, težave in nezmožnosti. Vse premalo upoštevajo, kaj zmore in kaj so njegove prednosti.

Kaj lahko današnja družba še naredi za uresničevanje ciljev vaših projektov?

Marija: Kljub sprejetju in popravljanju zakonodaje o usmerjanju in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami ne vodstva in ne pedagoški delavci niso dovolj pripravljeni na inkluzijo v pravem pomenu besede.

Nedorečena ostajajo številna področja, ki so temeljna za resnično vključevanja, kot so npr.: sestava komisij za usmerjanje, ni šolskih uprav, težave z individualiziranimi načrti, premajhna usposobljenost spremljevalcev in tudi vzgojiteljev ter učiteljev za delo z otroki z več različnimi oblikami invalidnosti.

Državni resorji in tudi širša družba ne zagotavljajo enakih možnosti – tudi zaradi privilegijev in posebnega položaja otrok s posebnimi potrebami v nekaterih primerih. Kar veliko dela nas še čaka, da bomo dobili prijazno šolo za vse otroke.

Kakšna je vaša vizija/sporočilo za naslednje generacije?

Marija: Živimo tukaj in zdaj in že danes moramo poskrbeti za inkluzivne vrtce in šole, kjer pomoč ne bo privilegij otrok s posebnimi potrebami, kajti pomoč potrebuje prav vsak otrok in vsakomur jo moramo nuditi tedaj, ko jo potrebuje in kolikor je potrebuje.

Želim, da bi inkluzijo dosegli večtirno: s pripravo strokovnih delavcev na ministrstvih; vodstvenih, pedagoških in drugih delavcev v predšolskih in šolskih institucijah; staršev, širšega okolja. V inkluzijo bomo morali verjeti vsi akterji in sopotniki, samo zakonodaja je premalo!

Iz revije Lisa

Sorodni članki

Vzgoja za življenje

Princip učenja, ki vključuje štiri korake k optimalnemu učenju: vzpostavitev entuziastične klime v razredu, usmeritev pozornosti, neposredna izkušnja s snovjo ter delitev znanja...

Nasilje v vrtcu: Kako pomembna je vzgoja?

Tisti, ki so nasilni, pogosto razlagajo, da je problem v drugih, odgovornost prelagajo na žrtev, žrtev pa pogosto to tudi prevzame. A za storjeno nasilje se nima...

NajSRČEKbije – akcija, ki rešuje življenja!

NajSRČEKbije je nacionalna, družbeno koristna akcija osveščanja in usposabljanja staršev, vzgojiteljev ter učiteljev za oživljanje otrok od 1. do 14. leta starosti.

Izbor uredništva

Trening z neskončno kombinacijo vaj

Za današnji trening smo jih izbrali pet. Da boste močni, hitri, gibljvi in vzdržljivi.

Več...

Preverite, koliko so stara vaša ušesa

Od vseh čutil je uho najbolj obremenjeno. Slušni organ uporabljamo nenehno, njegovo delovanje pa se nam zdi povsem samoumevno...

Več...

Video: Vaje z valjčkom za odpravljanje celulita

Celulit ... tema, ki ji v tem letnem času zagotovo namenjamo veliko pozornosti in okoli katere še vedno kroži veliko zmotnih prepričanj.

Več...


Najbolj brane vsebine

So nadomestki obroka res to, kar trdijo, da so?

Dopolnila beljakovin v prahu niso noben bavbav, pravzaprav so lahko zelo priročen in v primeru sirotke nadvse zdrav primer hrane.
Več...

S hrano do energije

Ko boste naslednjič brez energije, namesto po kavi posezite po hrani, ki je nadomestek za energijo.
Več...

Očarljiva vzhodna Tirolska: v objemu pristnih naravnih lepot

Želite uživati v vsem, kar vam lahko podari narava, in si spočiti ob vrhunski wellness postrežbi nedaleč od doma? Avstrijski narodni park Visoke Ture (Hohe Tauern) in dolina Hochpustertal na vzhodnem Tirolskem vam ponujata nepozabno doživetje v osrčju naravnih znamenitosti in sodobne arhitekture.
Več...

Zakaj se tašča in snaha včasih težko sporazumeta?

Poznate kako sitno taščo in njenega sina, ki je kljub soprogi in lastni družini še vedno ostal 'mamin sinček'?
Več...

Zgodba o uspehu: Vsi so mi govorili, da nikoli ne bom suhica

Že kot majhna sem bila močnejše postave. Jedla sem vnaprej, da ja ne bom ostala brez energije, vedno sem vse pojedla, tudi če je bilo veliko preveč zame. Doma so mi govorili, da imam pač tako konstitucijo, da nikoli ne bom suhica. 
Več...


Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri