Čiščenje vsem gospodinjam včasih predstavlja muko in 'nujno zlo', vendar pa je navsezadnje zelo pomembno.
Z ustreznim in pravilnim čiščenjem ter dezinfekcijo površin in opreme namreč odstranimo vidno umazanijo in ostanke hrane ter veliko večino bakterij in drugih povzročiteljev nalezljivih bolezni.
Danes lahko izbiramo med vse več čistilnimi sredstvi in razkužili, ki jih moramo skrbno izbrati.
Čiščenje s toplo vodo in ustreznimi čistili v domači kuhinji navadno zadostuje. Dezinfekcijsko društvo Slovenije opozarja na pomembnost rednega čiščenja in občasnega razkuževanja, zlasti tedaj, ko razsajajo epidemije bolezni prebavil in dihal oziroma kadar so nekateri člani gospodinjstva že bolni.
Vrste čistil
Danes je za uporabo v gospodinjstvu na trgu na voljo široka paleta različnih čistil, zato se včasih težko odločimo za izbiro ustreznega.
Pred izbiro in uporabo čistil je zato zelo pomembno prebrati sestavine in navodila za uporabo, ki so navedena na embalaži – če česa ne razumemo, se moramo posvetovati z ustreznim strokovnjakom.
Čistila, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, so običajno:
- mehanska: kot so npr. abrazivna sredstva (grobi in fini praški, suhi praški, praški v pastah ipd.) ali
- kemijska: mila na osnovi lugov in kislin ter detergenti. Kemijska sestava na posameznih čistilih praviloma ni navedena, zato moramo biti v gospodinjstvu še posebej pozorni pri njihovi uporabi in shranjevanju.
Shranjevanje čistil
- Čistila za kuhinjo shranjujemo na posebnem mestu, in sicer ločeno od živil in drugih čistil;
- čistila hranimo vedno v originalni embalaži;
- čistila hranimo zunaj dosega otrok in domačih živali.
Uporaba čistil
V domačem gospodinjstvu za čiščenje predmetov in površin ter vzdrževanje higiene uporabljamo predvsem mila in čistila ter mlačno oziroma vročo vodo. Pri uporabi kemijskih čistil moramo strogo upoštevati navodila proizvajalca.
Nikoli ne smemo mešati različnih čistil, ker so med njimi možne neželene kemijske reakcije. Čiščenje z vodo in ustreznim detergentom odstrani večino mikroorganizmov z različnih površin.
Ravnanje z odpadno embalažo
Ko čistilo porabimo do konca, moramo prazno embalažo zavreči skladno z navodili na embalaži. Če ni posebnih zahtev, embalažo odvržemo v namenske zabojnike za komunalne odpadke iz plastike ali stekla.
Če so čistila označena s posebno oznako (jedko, vnetljivo), je embalažo treba zbirati skupaj z nevarnimi odpadki.
Sredstva za dezinfekcijo
Razkuževanje ali dezinfekcija je postopek, pri katerem zmanjšamo število patogenih mikroorganizmov za 99 %.
Z dezinfekcijo želimo odstraniti tiste mikroorganizme, ki povzročajo bolezni pri človeku. V kuhinji običajno razkužujemo na dva načina:
- s toploto,
- s kemijskimi razkužili.
Toplota oziroma vročina uničuje mikroorganizme hitro in učinkovito. Razkuževanje z vročo vodo ali z vodno paro je najcenejši in najmanj 'škodljiv' način razkuževanja.
V domačem gospodinjstvu razkužujemo večinoma s toploto, lahko tudi z ocetno kislino (jedilni kis). Ocetna kislina namreč že v koncentraciji, ki jo uporabljamo kot jedilni kis, uničuje bakterije in je primerna za čiste površine v kuhinji.
Primeri razkuževanja s toploto pa so pasterizacija (30-minutno segrevanje na 62−65 °C ali 15-minutno na 71 °C ali minutno segrevanje na 80−85°C), kuhanje v vreli vodi pri 100 °C in razkuževanje v pomivalnem in pralnem stroju pri temperaturah od 60 do 95 °C.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
