Pred kratkim je bila pod drobnogledom soja in iz množice informacij smo razbrali nekaj velikih črk, ki jih lahko povežemo takole: velik problem z nekaj svetlimi točkami.

Kaj pa mlečni izdelki? Velja za njih enako?

Uvodna slika kar razločno govori o razpadajoči integriteti mleka do točke, na kateri bi imeli verjetno še kravji mladiči odpor do bele (ali čokoladno rjave) brozge, ki jo nekateri proizvajalci skrivajo v tetrapakih za sliko 'luštne' nasmejane 'icike' na čudovitem zelenem pašniku (ter vpadljivimi napisi, kot sta »sveže« in »low fat«) ter nam vsebino poskušajo prodati kot »mleko«.

Po tem vas verjetno ne čudi, če razkrijem, da se s »supermarket« mlečnimi izdelki, s povorko deklariranih aditivov resda ne družim prav pogosto. Mleko zdravih krav pašne reje – no, tu pa ostajam še sam skoraj brez protiargumentov! Upal bi si celo trditi, da je nehomogenizirano, polnovredno mleko (krav, ki sem jih ravno opisal) eno od popolnejših živil narave!

Zavedam se, da s tem uvodom nasprotujem generacijam začuda učinkovitih oglaševalskih podvigov mlečne industrije, vključno s poslednjim zavajajočim pozivom, naj: »Uživamo mlečne izdelke vsak dan, večkrat na dan«, ker drugače bomo zboleli za osteoporozo ali kaj!? Ja, nekako tako, kot smo lepi lahko samo z »Jade«, brez »Loreal« kozmetike pa se enostavno ne cenimo dovolj!

Razbiranje med dejstvi o mleku danes je kar težavna naloga, ki ne vključuje le prehrane, temveč področja kmetijstva, ekonomije in politike. Zato so ta »dejstva« pogosto nasprotujoča si – odvisno od tega, v kateri kot se postavimo. Jaz se bom postavil kar lepo na sredino in poskusil na enostaven način povzeti resnico, kot jo vidim v tem trenutku: kravje mleko je čudovita hrana, če si tele, in lahko je tudi čudovita hrana za človeka pod pogojem, da prihaja neposredno od živali proste, pašne reje, nezdravljene z antibiotiki, steroidi in hormoni ter je *surovo, nepasterizirano in nehomogenizirano.

*»Surovost« in pasterizacija sta edina kriterija, kjer je v določenih primerih potrebno nekaj distance.

Majhni otroci, nosečnice in ljudje z določenimi zdravstvenimi težavami predstavljajo tak primer. Segrevanje mleka na višjo temperaturo (pasterizacija) sicer res »uniči« nekatere vitalne sestavne elemente mleka (encimi, »krhki« beljakovinski fragmenti, nekateri vitamini in minerali), a prav tako onesposobi naravno (in nenaravno) prisotne bakterije, ki so lahko za omenjene skupine ljudi nevarne. S tega vidika (varnosti) je segrevanje mleka pred uporabo na okvirnih 78 °C (prekuhavanje) morebiti celo upravičeno in odtehta izgubo nekaterih hranil.

Obisk moderne *tovarniške kmetije s tremi zvezdicami …

*Besedo »tovarniške« sem uporabil z namenom ločiti tako kmetijo od izumirajoče, še vedno nerazvrednotene različice z občutkom za naravo in živali ...

… kjer krave služijo kot proizvodni stroji za predelavo koruze in žita (glavna vira prehrane) v mleko in meso v kar najkrajšem času. Ker je naravna hrana krav sicer trava, lahko posledično biološko absurdnost enačim s poskusom ohranjanja leva pri življenju na dieti s čokoladnimi piškoti.

Pojav, nesmiselnost in končne posledice takšne anomalije dobro opiše Michael Polan v sijajni knjigi The Omnivore's Dilemma: »…živali, ki so skozi proces naravne selekcije prevzele travo kot primarno hrano za življenje in razvoj, so sedaj prisiljene na ponovno adaptacijo zaradi nas – na precejšen račun dobrega zdravja in zdravja zemlje, okolice ter ultimativno tudi zdravja njihovih jedcev – da poskušajo uspevati na koruzi iz osamljenega razloga: ker so to pač najcenejše kalorije daleč naokoli!«

»Precejšen račun« je zelo mila oznaka. S koruzo nasičena prehrana povzroča govedu acidozo, ki nosi s seboj kot posledico oslabljen imunski sistem, ta pa pušča žival izpostavljeno ter nezaščiteno pred množico okužb. Govedo pod takšno oskrbo redko doživi več kot 150 dni. Med 15 in 30 odstotkov živali pa ob zakolu razkrije ognojke v jetrih.

Poleg tega so molzni urniki navadno tako natrpani, da ni prav nič nenavadno, če moderna krava mlekarica proizvede velikokrat večje količine mleka, kot bi jih v naravnih okoliščinah. Dodajanje rastnega hormona ter ekstenzivna molža povzročajo boleča, težka ter vneta vimena (ne da bi vedel, takšna so poročila). V izogib temu so kravam redno dozirane nezanemarljive količine antibiotikov, katerih ostanki skupaj z ostanki steroidov ter rastnih hormonov svojo presnovno pot vselej zaključijo v mleku in mesu bolnih živali.  

O eni izmed posledic uživanja z vsemi hormoni in ostalimi dodatki »obogatenega« mleka priča študija, objavljena v prestižnem dnevniku ameriške akademije za dermatologijo, ki je februarja 2005 prikazala nesporno pozitivno povezavo med pitjem mleka in pojavom aken pri najstnikih.

Raziskovalci so zaključili, da je edina možna razlaga za ta pojav prisotnost hormonov in »bioaktivnih molekul« v mleku.

Stanje pri nas

Ne razumite me narobe – če je mleko v ponudbi naših trgovin, je po vsej verjetnosti »varno« živilo (to zagotavlja zdravstveni inšpektorat). Kaj pa »varno« točno pomeni, me ne sprašujte, saj se že sam borim z dojemanjem obširnosti takšnega pojmovanja. Če potem na seznam varnih spadajo tudi vsi bomboni, gazirane pijače, salame, čipsi in ostale podobne neumnosti, se pod ta seznam brez nadaljnjega ne podpišem.

Vam zadošča garancija, da se ne boste zastrupili s paketkom čokoladnega mleka – super. Pa ste prepričani, da vam zadošča že en paketek? Marsikaterim namreč ne. In kaj to pomeni za ohranjanje dobrega zdravja dolgoročno? O tem pa ne želimo odkrito govoriti, ker tematiko dojemamo kot neprijetno, neprimerno in bog ne daj žaljivo, poleg tega pa ne želimo tvegati in priklicati na površje zavestno utopljene resnice, da si večinsko škodo delamo sami z vsakim grižljajem in požirkom – vsak dan, večkrat na dan.

Hipotetična kmetija, ki sem jo predstavil v prejšnjem podnaslovu v večjih ekstremih, (še) ne odraža dejanskega stanja na naših tleh, temveč je plod višje industrializiranih obratov masovne produkcije, prisotnih predvsem »čez lužo«, ki pa pod vplivom globalizacije in velike potrošnje prodirajo vedno bližje.

Z upoštevanjem tega bi bilo krivično ne izpostaviti večvrednosti pristnega domačega mleka, ki ga je moč pridobiti na uveljavljenih slovenskih kmetijah s poreklom biotskega kmetovanja. Za slovenske mlekarje verjamem, da svoje živali vestno ohranjajo dobrega zdravja, mleko pa obvarujejo pred nepotrebno predelavo in uničujočim koktajlom steroidov ter antibiotikov. Predvidevam, da bi končni izdelki zaradi tega morali biti višje kvalitete v primerjavi z večino uvožene konkurence.

Je pa res, da je ravno ta uvožena konkurenca opazno cenejša, zaradi česar predstavlja veliko večino ponudbe naših trgovin. Tovrstno zanemarjanje samooskrbe (poceni uvoz), omenjena kontaminacija mleka (večji mlekarski obrati) in glavna obdelovalna postopka (homogenizacija, pasterizacija) so skupaj lastnoročno preluknjali integriteto mlečne industrije do podobe švicarskega sira.

Mlekomati

Tudi mlekomati postajajo vedno bolj priljubljen in dostopen vir surovega mleka, a tudi ne brez spremljajočih težav. Na zvezi potrošnikov (ZPS) so nedavno zaključili testiranje kvalitete mleka 22 mlekomatov po državi in ugotovili za moje pojme precejšnje neskladje pri rezultatih.

Dobra novica je, da je bilo kar nekaj kmetij ocenjenih zelo dobro, na žalost pa so pri treh vzorcih odkrili prisotnost Listerie – nemarna bakterija, ki lahko največjo škodo povzroči nosečnicam, otrokom in imunokompromitiranim posameznikom. Ne pozabimo, da Listeria ni omejena le na mlečne izdelke, temveč je lahko v enaki meri prisotna pri svežem sadju in zelenjavi.

Vsem strahovom in potencialnim težavam se lahko spretno izognemo na enostaven in/ali človeški način: enostavno je mleko pač prekuhati, človeško pa bi bilo spoznati lokalnega kmeta, od katerega kupujemo, in z njim vzpostaviti odnos, vzajemno zaupanje – rokujmo se s tistim, ki nas hrani! A kdo ima danes še čas za takšne norosti ...

Mario Sambolec, www.feel-good.si

Sorodni članki

None

Ali je mleko zdravo?

Mnenja o vplivu mleka na zdravje so si zelo nasprotujoča. Vedno več opozoril je slišati o tem, da je mleko, katerega belina nas spomni na popolno čistost, koktajl hormonov, antibiotikov...

Je surovo mleko zdravo?

Nekoč so ga pili surovega. Vsak dan. Nekateri ga še danes. Veljalo je, da je takšno najboljši vir kalcija, beljakovin ter kopice drugih hranil, ki ugodno vplivajo na naše telo...

Vloga in pomen beljakovin v prehrani

Beseda protein (beljakovina) izhaja iz stare grščine in jo lahko opišemo s sopomenkami primarno, glavno ali vodilno. Že s tem postaja jasno, da njihova vloga ne more biti zanemarljiva...

Izbor uredništva

Popestrite vadbo s 3 odličnimi vajami v naravi

Razbijte monotonost! Naše okolje nam ponuja različne možnosti za treniranje. Izkoristite ga.

Več...

V živo: 72 urna humanitarna akcija Srce Sloveniji

27. avgusta se bo s skokom v morje na plaži v Kopru pričela 72 urna humanitarna akcija Srce Sloveniji. Pridružite se ekstremnemu...

Več...

Le še teden dni do začetka priprav na Ljubljanski maraton 2014!

Začnemo 2. septembra ob 18. uri. Če še niste prijavljeni, imate zdaj priložnost, da to storite.

Več...


Najbolj brane vsebine

Športno srce

ŠAli ste vedeli, da še tako "zdrav" človek vsakodnevno dožživi kar nekaj aritmij?
Več...

8 slabih navad, za katere si niste mislili, da so tako slabe

So navade, ki jih opustimo, ker se nam zdijo slabe, in so navade, ki jih obdržimo, čeprav vemo, da niso najboljše. In čeprav se vam mogoče kakšne stvari ne zdijo tako grozne, vas moramo žal razočarati: te male razvade lahko pustijo veliko slabih posledic – seveda na zdravju in posledično sreči. Torej, pojdimo pogledat osem največjih 'malih' nezdravih navad, ki se jih morate zares odvaditi.
Več...

Razgibajmo Ljubljano: Teden športa 2014

Od 8. do 13. septembra bo v Ljubljani potekal prvi Teden športa.
Več...

Ali jabolčni kis res pomaga pri hujšanju?

Zagovorniki hujšanja z jabolčnim kisom trdijo, da kis izpira maščobe v debelem črevesu, pomaga telesu prebaviti hrano in zmanjšuje tek. Torej, ali jabolčni kis res pomaga pri izgubljanju teže?
Več...

V kateri tečaj joge se vpisati?

Vabimo vas k vpisu rednih tečajev joge. Vpisi v 5-mesečne tečaje se pričnejo 1. 9. 2014. Lahko pa preverite različne programe z BREZPLAČNIM obiskom in poiščite tistega, ki vam je pisan na kožo.
Več...


Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri