S primerno prehrano in suplementacijo lahko pozitivno vplivamo na dobro stanje ščitnice.
Česar ne razumemo, se navadno bojimo ali vsaj izogibamo. Upam, da mi je strah pred jajci in holesterolom uspelo vsaj omiliti, če že ne v celoti zatreti s člankom Ubogo, po krivem obtoženo jajce.
Tokrat se na podoben način lotevam ščitnice in njenih zaveznikov.
Ščitnica predstavlja majhno žlezo z notranjim izločanjem, pogosto odgovorno za vse prej kot majhne težave. O njej, hormonih, ki jih izloča, in zdravstvenih nevšečnostih, s katerimi je okvarjena ščitnica povezana, je bilo napisanega že veliko.
Njeno nepravilno delovanje ostaja pogosto neopaženo in podcenjeno. Dvomi o tem, ali lahko s primerno prehrano in suplementacijo pozitivno vplivamo na njeno dobro stanje, pa ne bi smeli biti več prisotni.
Moj namen tokrat ni podroben pregled in naštevanje anatomskih karakteristik te metuljčaste žleze, temveč podajanje uporabnih, aplikativnih informacij, s katerimi si lahko pomagate že v naslednjem trenutku.
Uživanje samo določene hrane morda ne bo pripomoglo k drastično večji proizvodnji lastnega testosterona (moški spolni hormon) v telesu.
Tega pa zagotovo ne moremo trditi za ščitnične hormone, katerih produkcija v našem telesu je neposredno odvisna od vnosa nekaterih hranil, naštetih spodaj:
- jod: morske alge (nori, arame, wakame, kombu), konzervirane sardine, jajca, vahnja, divji losos, konzervirana tuna, kozice, rakci, školjke, ostrige, jodirana sol (nerafinirana) in ekološki mlečni izdelki (jogurt, kefir, skuta);
- selen: brazilski orehi, ekološko meso (govedina, jagnjetina), konzervirane školjke, ostrige in tuna. Zemlji večinoma manjka tega minerala in posledično ga vsebujejo premalo tudi vsa zelenjava, sadje in žita. Zelo je občutljiv tudi na proces predelave hrane, saj se v procesu rafinacije rapidno izgublja. Priporočam ga v obliki prehranskega dopolnila ali vsaj en do dva brazilska oreha dnevno;
- cink: sveže ostrige, brazilski oreščki, jagnjetina (zarebrnica), pekani, grah, mandlji, orehi in sardine;
- vitamin E: olje žitnih kalčkov ali v obliki prehranskega dopolnila;
- vitamin A: jetra, rdeče, pekoče paprike, zelenolistnata zelenjava (ohrovt, blitva), repa, pesa, zimska buča, melona, papaja, nektarine. Prekurzorje vitamina A (odgovorni za proizvodnjo aktivne oblike vitamina A v našem telesu) najdemo v rumenem, oranžnem in zelenem sadju ter zelenjavi;
- vitamin B2 (riboflavin): mandlji, kalčki, otrobi, divji riž, gobe, jajčni rumenjak;
- vitamin B3 (niacin): otrobi, neolupljeni arašidi, piščančje in puranje meso;
- vitamin B6: sončnična semena, tuna, jetra, orehi, divji losos, postrv, leča, čičerika, grah, fižol, rjav riž in banane.
Osebno močno priporočam tudi vitamin D (nujen za produkcijo ščitničnih hormonov) in esencialne maščobne kisline EPA in DHA (potrebne za transport ščitničnih hormonov), o katerih sem podrobneje pisal v prejšnjih člankih.
Test: Kako aktivna je vaša ščitnica
V nadaljevanju navajam preprost test dr. Brodeja Barnesa, namenjen ugotavljanju aktivnosti ščitnice, ki se preprosto opravi kar doma, je neinvaziven, neboleč in presenetljivo natančen. S testom se izmeri bazalna temperatura telesa, za nadzorovanje katere je odgovorna prav ščitnica.
S pomočjo rezultata lahko opredelimo, koliko aktivnega ščitničnega hormona (T3) dejansko opravlja svoje delo znotraj naših celic.
Postopek navajam v naslednjih korakih:
1. Stresite toplomer do začetnih 35°C in ga postavite na nočno omarico, preden se spravite k nočnemu počitku.
2. S prvimi znaki prebujanja položite toplomer pod pazduho za časovno obdobje deset minut. Ležite pri miru z zaprtimi očmi.
3. Izmerite (in zapišite) si temperaturo tri zaporedna jutra, po možnosti ob enakem času. V primeru menstruacije preverite telesno temperaturo tretji in četrti dan menstruacije. Ženske po menopavzi in moški lahko preverijo temperaturo kadarkoli v treh zaporednih dneh.
Povprečje treh meritev predstavlja vašo jutranjo bazalno temperaturo. Priporočljive vrednosti so med 36,55°C in 36,77°C. V kolikor ste zabeležili nižje vrednosti, obstaja velika možnost hipotiroze oz. zmanjšane funkcije ščitnice.
Mario Sambolec, osebni svetovalec za prehrano in trener fitnesa, www.feel-good.si
Preberite tudi: Ščitnica in njeni zavezniki 2. del
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
