Premočan ali predolgo trajajoč stres lahko vpliva tudi na zdravje posameznikov in vodi v stanje izgorelosti ali izčrpanosti. WHO je razglasila stres za eno večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Po njihovih ocenah bi naj vsaka tretja oseba trajno trpela za simptomi stresa.
Kroničen stres lahko vodi do psihosomatskih in vegetativnih težav. Previsoka raven kortizola v krvi zavira delovanje ščitnice, vpliva na neravnovesje sladkorja v krvi, viša krvni tlak, niža imunost oz. odpornost telesa, upočasnjuje celjenje ran. Poveča tudi odlaganje maščob v trebuhu in drugih delih telesa.
Omenjeni negativni vpliv kortizola v krvi, ki se izloča v fazi stresa, sekundarno vpliva na dejansko telesno zdravje, viša se možnost kroničnega povišanja krvnega tlaka, srčne kapi, razvoj presnovnega sindroma in povišanje holesterola v krvi.
Če posameznik ne razreši ali obvladuje stresne situacije in ta dalj časa deluje nanj, pride do faze izčrpanosti. Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi do faze izčrpanosti prišlo predvidoma po 6 do 8 tednih intenzivne izpostavljenosti stresu.
V fazi izčrpanosti se lahko pojavi sindrom izgorelosti in psihosomatske motnje ali bolezni.
Vendar je zelo malo stresorjev tako močnih, da bi vodilo do ekstremne faze izčrpanosti, saj se načeloma telo prilagodi stresorjem in se privadi na obremenitve. Do faze izčrpanosti lahko vodi tudi več zaporednih stresorjev, ki presežejo posameznikovo zmožnost splošnega adaptacijskega sindroma ali pa en močan in dolgotrajen stresor.
V priloženem videu si lahko ogledate predavanje psihologinje Eve Kovač z naslovom Stres v vsakdanjem življenju, ki je bilo izvedeno v okviru 3-mesečne @life antistresne preobrazbe.
@life predavanje Eva Kovač
