Ustanoviteljica in predsednica mariborskega društva za pomoč ženskam z inkontinenco in menopavzo Lorena Marija Meglič se je na lepem počutila, kot da bi z Marsa priletela na beton.
Morala je namreč na operacijo maternice, da so ji sprožili prisilno menopavzo z zelo močnimi valungami, pozneje pa se ji je pojavila še inkontinenca. Kljub temu ostaja optimistična.
Kaj vas je opozorilo na začetek menopavze?
Lorena: Nič, ker se tega nisem zavedala, ampak mi je zdravnik povedal, ko sem bila na nekem drugem pregledu, da sem v tistem obdobju.
Stara sem bila 44 let, predmenopavzne težavice pa se zanjo zgoditi tudi že okoli 40, leta ali malo prej. Razmišljala sem: Kako je možno, saj še nisem toliko stara, ker se niti nisem počutila toliko staro.
Kdaj ste začeli zaznavati spremembe?
Lorena: Imela sem ginekološko operacijo in so mi sprožili prisilno menopavzo. Nekatere ženske jo preživijo povsem normalno, brez težav, kot pri normalni menopavzi, nekatere imajo valugne, močnejše ali šibkejše.
Jaz sem imela zelo močne valunge, tudi omedlevala sem, zato sem morala na hormonsko nadomestno terapijo. Uporabljala sem hormonske obliže z estrogenom, približno deset let, da sem sploh lahko normalno funkcionirala.
Žal sem bila med tistimi 20 odstotki žensk, ki menopavzo doživi v maksimalno hudi obliki. Terapijo sem prekinila lani. Še vedno dobim kakšno valungo, ne pa več v močni obliki, in to vsakih nekaj minut. Po hormonskih obližih sem pila še zeliščni čaj, s katerim sem preživela obdobje po hormonski nadomestni terapiji.
Ste ob menopavzi doživeli še kakšne druge spremembe?
Lorena: Niti ne, ker sem z nadomestno hormonsko terapijo funkcionirala drugače. Sicer bi bila sitna, tečna in bi me motilo tudi tisto, kar me včeraj ni motilo. Najprej sem bila na injekcijah, ki bi naj držale od štiri do šest tednov, jaz pa sem bila že treh tednih povsem iz sebe, zato sem se z zdravnikom dogovorila za obliže.
Kako se počutite zdaj?
Lorena: Sploh se ne počutim tako stara, kot sem. Po mojem mnenju sem zdaj v najlepšem obdobju življenja, ko so otroci odrasli. Ženske se obremenjujejo s sindromom praznega gnezda, čeprav lahko začneš živeti svoje življenje, ko gredo otroci od doma.
Imam dva odrasla otroka, dva vnuka, nisem pa s tem obremenjena. S svojimi otroki sem znala prerezati popkovino, kar ne pomeni, da jih nimam rada. Šla sem v drugo smer življenja in sem aktivna v Društvu Mena. Pri 58 letih se nimam za staro.
Se vam zdi, da ste manj ženska?
Lorena: Sploh ne, gubice me ne motijo, sploh nisem s tem obremenjena. Ravno v obdobju menopavze sem postavila naše društvo, ki ima status humanitarne organizacije in dela na državni ravni.
Se vam zdi, da se ženske dovolj pogovarjamo o menopavzi?
Lorena: Le na štiri oči, javno ne. Zato imamo v društvu brezplačna ginekološka svetovanja.
Ste se počutili sami s svojimi težavami?
Lorena: Kot da sem priletela z Marsa na beton. Ko so se pojavile težave, nisem imela izbranega niti osebnega zdravnika. Vedno sem bila zdrava, brez težav in nisem razmišljala, da me lahko kaj doleti.
Zaradi ginekoloških težav sem morala na operacijo. Zaslišala sem zdravnike, kako in kaj, vse sprejela za 'zdravo in gotovo' ter se skoncentrirala na čas, ko sem se morala paziti, da ozdravim. Vendar se je pojavila inkontinenca.
Razčiščeno sem imela, da je maternica namenjena rojevanju, in ker sem otroke že imela, je to bilo to.
O vsem, kar me je mučilo, sem se lahko pogovarjala z ginekologom. Z ženskami se nisem mogla pogovarjati, ker me nobena ni razumela. Vsaka je imela svoje izkušnje, meni pa se je pojavila še urinska inkontinenca in trajalo je kar nekaj let, da sem iz vsega tega izplavala.
Napisala Suzana Golubov v reviji Lisa
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
