Včasih lahko že smejanje, kihanje ali pa prenašanje težjih bremen zaradi povečanega pritiska v trebušni votlini sproži nenadzorovano uhajanje urina, kar poznamo pod imenom stresna inkontinenca.
Vzroki zanjo se lahko skrivajo v dednih dejavnikih, hormonskih spremembah, kot je na primer menopavza, težkem fizičnem delu, pri ženskah pa je povezana tudi s številom porodov.
Najmanj tretjina žensk po zaključenem reproduktivnem obdobju, v menopavzi pa več kot polovica, ima težave, ki so posledica ohlapnosti tkiv medeničnega dna. Žal pa se danes o njih še vedno premalo govori.
Med bolezni, ki so pogojene z ohlapnostjo vezivnih tkiv medeničnega dna, poleg urinske inkontinence, spada tudi relaksacija nožnice, kot začetna stopnja zdrsa medeničnih organov, vse do večjih stopenj zdrsa medeničnih organov.
Vzrok za stresno urinsko inkontinenco je nezadostnost v delovanju struktur medeničnega dna, predvsem pa popuščanje vezivno tkivnih struktur medenične prepone, ki ponuja sečnici in mehurju oporo. Ohlapna, raztegnjena kolagenska vezivna tkiva nožnice so mehurju in sečnici zelo slaba opora in hkrati tudi ovira pri zadovoljivem spolnem življenju. Težave se sicer lahko odpravijo s pomočjo kirurškega posega, vendar zaradi invazivnosti postopka ta ni primeren za vsako žensko. Invazivnost postopka je tudi zelo pogost vzrok, da mnogo žensk ne poišče pomoči ob začetnih znakih stresne urinske inkontinence in se po pomoč obrne, ko je včasih žal že prepozno. Na srečo nam napredek medicine danes omogoča neinvazivno zdravljenje z laserjem, ki s fototermalnim učinkom obnavlja in izboljšuje vezivne strukture medeničnega dna. Poseg je neboleč, ne potrebuje anestezije, izvaja se ambulantno, ne povzroča krvavitve in nima večjih stranskih učinkov. Okrevanje po posegu je kratko.
Inkontinenco, ki je zagotovo neprijetna, tudi s psihološkega vidika, saj se lahko posameznice zaradi nje počutijo izobčene in osamljene, pa tudi druge težave na področju medeničnega dna torej lahko pravočasno preprečimo oziroma vsaj omilimo.
Seveda pa za svoje zdravje predstavnice ženskega spola najbolje poskrbimo kar same. Predvsem z rednimi obiski ginekologa, zaznavanjem morebitnih sprememb, ki so se pojavile na našem telesu, pa tudi s primerno vadbo, ki je prilagojena specifičnim težavam na področju medeničnega dna in letom posameznice. Predvsem pa je pomembno, da se znamo o težavah na področju medeničnega tudi iskreno pogovoriti, z njimi se namreč sreča večina ženske populacije.
Napisali mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med.; Sabina Senčar, dr. med.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
