Vitamini B - kako pomembni so za naše zdravje?

17. 6. 2015 | Mario Sambolec
Deli
Vitamini B - kako pomembni so za naše zdravje? (foto: Profimedia)
Profimedia

Skupina B je v najožji zasedbi oktet vitaminov, sestavljen iz članov: B1, B2, B3, B5, B6, B7, B9 in B12.

V telesu so topni v vodi, kar je v nasprotju z vitamini A, D, E in K, in odgovorni za pravo arijo, če tako opišem njihov večplastni učinek na naše zdravje:

Vitamini B blažijo stres modernega okolja.

Včasih je bilo stresa manj kot v današnjem norem tempu, to je dejstvo. Pred sto leti smo bolj redko bežali pred divjimi zvermi in ponekod je bil višek stresa prepir s taščo, sosedo ali s soprogom.

Danes bežimo pred levom vsakič, ko nam na semaforju trobijo, ker nismo speljali pri rumeni luči, opravljamo Jožico iz računovodstva, ker ni dostavila točnih izračunov, ali se jezimo na zakonca, ker še ni pripravil večerje, ko smo po napornem 'begu' naposled le našli varno drevo (beri: smo prišli domov).

Skratka, v nenaravnem tempu modernega življenja kurimo vitamine B kot letalo kerozin pri vzletanju.

Pretvarjajo hrano v energijo.

ATP (adenozin-tri-fosfat) je neke vrste energijska valuta našega telesa, naših celic. Vsa hrana, ki jo užijemo, se mora po takšni ali drugačni poti pretvoriti v ATP, če želimo trgovati z energijo. Vitamini B so v tej primerjavi uslužbenci v menjalnici – brez njih ni ATP, ni 'denarja' (energije).

Zaradi njih imamo rdečo kri.

Kri je rdeča zaradi vsebnosti rdečih krvničk – eritrocitov. Vitamini B – predvsem B6 (pirodoksin), B9 (folat) in B12 (kobalamin) – pomagajo tvoriti ta krvna telesca.

Eritrociti uporabljajo hemoglobin kot prevozno sredstvo, s katerim prevažajo kisik naokoli po telesu.

Na slabokrvnost, se pravi pomanjkanje izpostavljenih treh vitaminov B, kot prva pokažeta padec energije in bledoličnost, sum pa potrdijo meritve hemoglobina v krvi – s približno številko 13,5 g/dl pri moških in 12 g/dl pri ženskah. Tako postane jasno, da v telesu ne obstaja dovolj rdečih krvnih celic, ki bi s kisikom dosledno in zadostno oskrbovale naše organe.

Ohranjajo nas zdrave pameti in mirnih živcev.

Pomanjkanje vitaminov B je tesno povezano z višjim tveganjem za razvoj alzheimerjeve in parkinsonove bolezni ter demence.

Vitamini B znižujejo raven homocisteina[1], ki povzroča propad sivine[2] in tako ščitijo možgane pred kognitivnim pešanjem. Vitamin B12 je vključen v tvorbo mielina – maščobna izolacija, ki ovija naše živce in omogoča pretočnost impulzov ter natančno komunikacijo med celicami.

Po domače: vitamini B so nekakšen telefonski operater in skupaj skrbijo za dobro vezo (komunikacijo) znotraj uporabnikov (celic) v našem telesu. Brez njih nam ne uspe prenesti sporočila in lahko le povprek kričimo drug na drugega – kot star zakonski par.

Rastlinska prehrana se z vitamini B ne razume najbolje. Nekaj jih sicer tvorijo bakterije v procesu fermentacije, zato najdemo med viri tudi pivski kvas in skisano zelenjavo. Kljub temu je to bazen na Kodeljevem v primerjavi z oceanom, ki ga predstavlja živalska hrana.

Meso ni nujno, sploh ne. Če komu ne diši, naj izbere jetra, jajca ali sardine. Če ne mara niti teh dobrot, pa bo moral biti dovolj odgovoren do svojega zdravja in izbrati primerno prehransko dopolnilo. Prosim le, ne mislite si, da ste edini človek na svetu, ki za življenje vitaminov B enostavno ne potrebujete. Ker ste se tako pač odločili.

Telesu je za vaše filozofiranje o prehrani prav malo mar. Potrebuje hranila. Dajte mu jih. Tako ali drugače.

V pojasnitev: določena esencialna hranila seveda lahko skladiščimo v telesu in nas ne pokonča, če jih nekaj časa ne užijemo s hrano. Vitamini B niso izjema. Če živimo kot tibetanski menih, brez stresa in telesne aktivnosti, potem lahko zdržimo dobrega zdravja tudi desetletja, zgolj od vode ter prane. Vseeno tega ne bi svetoval nikomur, ki pozna zvok budilke.

Mario Sambolec, Dr. Feelgood, strokovnjak na področju prehrane in trener z licencama NSCA – CSCS (Certified Strength and Conditioning Specialist) in FZS (Fitnes Zveza Slovenije)

[1] Povišana raven te aminokisline v krvi je vzročno povezana tudi s slabokrvnostjo, vnetnimi in srčno-žilnimi boleznimi.
[2] Del možganov, v katerem so sinapse – stiki med živčnimi celicami, s pomočjo katerih se živčne celice 'pogovarjajo' med seboj in obdelujejo informacije.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"