Platon je imel, kot kaže, prav (ali kakšen kozarček preveč), ko je izrekel naslednji stavek: »Nič bolj dragocenega kot vino ni bilo kdaj od bogov dodeljeno človeštvu.«
Rdeče vino uživa v medijski pozornosti zaradi zdravstvenih koristi, ki naj bi jih posedovalo, ob tem si lasti tudi večino zaslug za fenomen, poznan po imenu »francoski paradoks«. Ta termin se uporablja pri razlagi znanega dejstva, da imajo Francozi, kot narod, mnogo manj bolezni srca in ožilja v primerjavi z Američani ali drugimi narodi, kljub temu, da uživajo v prehrani bistveno več maščobnih živil (kot sir npr.). Lahko zasluge za to pripišemo izključno rdečem vinu? Resnica je, kot vedno, nekje vmes ali vsaj malo bolj zapletena.
Če verjamete obtožbi, da je maščoba sama po sebi kriva za pojav bolezni srca (jaz ne), potemtakem primer Francozov res izpade paradoksalen. Na srečo, se vedno več ljudi in prehranskih strokovnjakov strinja, da je paradigmi »maščobe so krive za srčno-žilne bolezni« potekel rok uporabe. A namen tega članka ni razglabljanje o zablodah te paradigme, temveč izpostaviti zdravstvene koristi nekaterih sestavin temnega grozdja.
Začenjam z »zvezdniško« spojino rdečega vina, katero mnogi obravnavajo kot vodilno na področju »antiaginga« - resveratrol.
Kar nekaj zanimivih študij, ki sicer vključujejo kalorično prikrajšane miši, kaže močan vpliv resveratrola na skupino genov, ki jim pravimo sirtuini (SIRT1). Vpliv teh genov na življenjsko dobo ljudi naj bi bil značilen. Dr. Mark Houston jih celo poimenuje »sveti gral« moderne medicine in prehrane, ter pravi, da so v največji meri odgovorni za aktivacijo različnih presnovnih procesov, katerih glavna naloga je uravnavanje dobrega zdravja in dolgoživosti.
Kalorijska »prikrajšanost« ali omejitev, če sklepam po sebi, ni in ne bo postala ravno priljubljena med ljudmi, ki radi dobro jemo. Zato mi je v veselje objaviti odkritje dr. Davida Sinclairja, profesorja in raziskovalca s Harvarda, ki je našel še en način za aktivacijo »genov mladosti«. To nalogo menda zelo dobro opravljajo rastlinske spojine znane kot polifenoli. Med njimi pa naj bi bil najuspešnejši ravno resveratrol.
Pijmo vino in živimo dlje?
Resveratrol se nahaja v rdečem vinu, koži nezrelih rdečih grozdih, grozdnih peškah, vijoličnem grozdnem soku, v manjših količinah pa tudi v arašidih, borovnicah, brusnicah, malinah ter murvah. Rdeče vino vsebuje najvišjo koncentracijo tega močnega antioksidanta, ker se v procesu pridelave vina, koža in peške sadeža dlje časa fermentirajo v grozdnem soku. Tudi belo vino vsebuje resveratrol, le manjše količine, saj so peške in koža pri pridelavi odstranjene prej.
V zadnjem času se uveljavlja kot najboljši poznan približek eliksirju mladosti, kar jemljejo zelo resno v svetu znanosti in posla. Farmacija, ter razni proizvajalci prehranskih dodatkov resveratrol že nekaj časa pridno oglašujejo in tržijo v raznih oblikah. To niti ni tako slabo. Pravzaprav bi se lahko izkazalo celo za pošteno in za nas, potrošnike, dobro kupčijo. Pod predpostavko, seveda, da resveratrolu uspe upravičiti visoka pričakovanja. Trenutno velja, da naj bi:
- Podaljšal življenje in izboljšal njegovo kvaliteto
- zaviral rast rakavih celic in tumorjev,
- povišal raven »dobrega«, HDL holesterola,
- znižal tveganje za nastanek koronarne bolezni srca
- deloval močno antioksidativno in protivnetno,
- povečal delovanje razstrupljevalnih encimov v jetrih (telesu pomagajo nevtralizirati škodljivost karcinogenov) in na ta način ohranjal funkcijo srca,
- preprečeval prekomeren razpad možganskih celic (nevronov) in na ta način ščitil pred nekaterimi degenerativnimi boleznimi (Parkinsova, Alzheimerjeva bolezen in demenca),
- zmanjšal odpornost na inzulin (ključni faktor v borbi proti metaboličnem sindromu in diabetesu tipa 2).
Seznam zgoraj navedenih lastnosti, ki spremljajo svetlo plat rdečega vina, vzbudi vsaj zanimanje, če že ne spoštovanja. Ob vseh koristih, bi vseeno rad izpostavil tudi eno pomanjkljivost – resveratrolu, prepuščenemu samemu sebi, ne uspe izničiti negativnih učinkov neprimernih prehranskih navad, kajenja in manjka telesne vadbe. V kolikor ocenjujete, da se ta pomanjkljivost ne nanaša na vas, vas pozivam k vključitvi razumljivih količin »temnega grozdja« v vaš dnevni ritual. Pa naj bo ta v kozarcu ob večerji ali v obliki kakovostnega prehranskega dopolnila.
Povezava z rakom dojk?
Še preden pa se na naslednji zabavi začnete veselo nazdravljati z rdečim vinom in uporabite moj članek kot izgovor, naj vas opozorim na naslednjo varko.
Povezava med alkoholom in rakom dojk je sicer zamegljena, a zaskrbljujoča. Kar nekaj preteklih študij je pokazalo povišano tveganje za bolezen pri ženskah, že ob zmernem uživanju alkohola. Novejše raziskave pa ocenjujejo, da ženska, ki povprečno užije dve enoti alkohola dnevno, zviša doživljensko tveganje za pojav raka za 8% v primerjavi z žensko, ki poseže le po eni enoti alkohola dnevno. Stopnja tveganja se eksponentno zvišuje z vsako naslednjo enoto užitega alkohola dnevno.
Folna kislina na pomoč!
Dobre novice, ki pojasnjujejo nedoslednost rezultatov nekaterih študij. Če povzamem ugotovitve klinike Mayo, lahko z zadostnim vnosom folata (folne kisline) prekinemo povezavo med alkoholom in rakom dojk! Folat ima ogromno zaščitnih lastnosti in je naravno prisoten tako v hrani (špinača, šparglji, jajca, stročnice, semena), kot v kvalitetnih multivitaminskih dopolnilih.
V kolikor vam kozarec rdečega vina predstavlja užitek in ga uživate v zmernih količinah, je lahko ta pijača čudovito vključena v zdrav življenjski slog. Pod pogojem, da poznate svojo mero in veste kdaj je dovolj. In kdaj je že malo, morda preveč.
Torej, na eni strani je rdeče vino polno antioksidantov, nasičeno z zdravimi polifenoli in mogočen prehranski vir anti-karcinogene, »antiaging« spojine po imenu resveratrol. Na drugi strani pa vino in alkohol v splošnem, zahteva zmernost, ter s količino določa zdravstvene posledice – zmeren vnos: dobro, prevelik vnos (še dodatno pri posameznikih z odvisniškimi nagnjenji): neizbežna katastrofa.
V primeru prekomernega vnosa alkohol zvišuje raven trigliceridov (bistveno natančnejši napovedovalec srčno-žilnih bolezni, kot holesterol), dvigne krvni pritisk ter vodi v debelost in nezmožnost nadziranja telesne teže. Za nameček pa je praktično nemogoče napovedati koga in kdaj bo popeljal v nesrečni svet alkoholizma.
Mario Sambolec, osebni trener fitnesa, www.feel-good.si
M: +38631 867 939
E: mario@feel-good.si
W: http://www.feel-good.si/
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
