Od nekdaj sem bila debeluška. Edinka. In doma so vedno poskrbeli, da sem dobro in veliko jedla.
Na krožniku ni smelo ostati nič, tako sem se navadila, da moram vse pojesti. Starše pa moja naraščajoča teža na začetku ni motila, šele kasneje so se začeli zavedati, da tako naprej ne gre.
Leta so tekla in kilogrami so se nabirali. Pa tudi mene ni motila vsa odvečna prtljaga. Vedno sem bila obkrožena z ljudmi in tudi stikov mi ni bilo nikoli težko navezati. Bila sem torej »normalna« deklica in kasneje »normalna« najstnica. Seveda sem se zavedala, da imam problem s težo.
Ko sem odraščala, sem začela spoznavati razne »čudežne« diete, katerim sem tudi sama nasedala. In tako sem začela z eno, kmalu obupala, in že je bila na vrsti naslednja. Vse, dokler nisem spoznala, da to vodi v začaran krog diet, kjer na začetku res nekaj kilogramov izgubiš, a se ti kaj kmalu v večjem številu vrnejo.
Tako sem temu naredila konec in se nehala obremenjevati s težo, saj sem konec koncev imela lepo življenje, družino, prijatelje, fanta, ki so me imeli radi.
No, sedaj se verjetno sprašujete, kaj je potem bil razlog za tako drastično spremembo?
Sam proces spremembe se je pri meni začel dobra 4 leta nazaj, ko sem s prijateljem, ki je bil takrat na ločevalni dieti šla stavit, da to ne pomaga, da bo konec diete pridobil vse kilograme nazaj. Nisem si zadala nekih ciljev, saj bi se v primeru, da jih nebi izpolnila, počutila še slabše. Edini cilj je bil ta, da prijatelju dokažem, da dieta ne pomaga.
Stavo sem vzela resno in se lotila diete. Hujšanje je trajalo najprej 3 mesece, sedaj pa je to postal moj način življenja. Pa ne samo to, tudi počutje se je izboljšalo. Imam več energije, prebava se mi je izboljšala, v dobro voljo pa me je spravilo tudi dejstvo, da sem morala po novih nakupih.
Spremembe
V prvem mesecu ločevalne diete je bilo kar težko, saj se je bilo treba navaditi na nov način prehranjevanja. Paziti sem morala, kaj lahko jem na določen dan in na to, da živil med seboj ne pomešam.
Začela sem jesti hrano, ki sem se jo prej na veliko izogibala, pa tudi obroki so se zmanjšali. Pred tem sem jedla za skoraj eno osebo in pol.
Po preteklem prvem mesecu sem to že povsem obvladala in takšen način mi ni več predstavljal dieto, ampak normalen način prehranjevanja, v katerem je bilo vključeno veliko zelenjave in sadja, pa tudi čokolado si lahko privoščiš.
Tako je moje hujšanje sprva potekalo tri mesece in v tem času sem se znebila dobrih 15 kilogramov.
A po treh mesecih se nisem želela vrniti na stare tire. Začela sem se tudi bolj resno ukvarjati s športom. Naprej sem hodila na sprehode, kasneje sem začela s tekom na bližnji hrib.
Sedaj si ne predstavljam tedna brez športne aktivnosti. Tek mi ne predstavlja dejavnosti, s katero si oblikujem svojo telo, ampak nekakšen beg, kjer sem v miru sama s seboj in svojimi mislimi.
Od takrat je minilo nekaj let, v katerih si nisem pridobila le novo, »fit« telo, ampak sem spoznala, da mi ta način prehranjevanja ustreza in da se da resnično zdravo in dobro jesti in živeti.
Zgodba v številkah:
- Višina: 160
- Teža prej: 94
- Teža potem: 52
- Konfekcijska številka hlač prej: 48
- Konfekcijska številka hlač potem: 36
Tjaša, 26 let
Imate tudi vi svojo zgodbo o uspehu?
Delite jo z bralci naše spletne strani in jim pomagajte na poti do bolj zdravega načina življenja in večjega osebnega zadovoljstva.
Pretekli teden jo je z nami delila že Petra. Preberete si jo lahko na povezavi Zgodba o uspehu: "Kako sem izgubila 20 kilogramov."
Več na povezavi: Delite svojo uspešno zgodbo o hujšanju.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
