Ob prihodu iz porodnišnice sem stopila na tehtnico in z grozo ugotovila, da sem si v nosečnosti pridelala deset kilogramov.
Potolažila me je samo misel, da sem kilažo kopičila celih devet mesecev in da imam pravico nakopičene kilograme ravno toliko časa tudi klestiti. Dobra dva tedna po porodu sem spet sklenila preveriti stanje in z neprijetnim občutkom v želodcu stopila na tehtnico. Ponosno sem ugotovila, da mi je ostalo le še plus pet kilogramov.
Spodbudna številka mi je dala pogum, da sem si upala preveriti tudi, koliko me je v hlačah ... Iz omare sem privlekla stare kavbojke, ki so mi na zadnjici pred zanositvijo stale kot ulite, in jih – na svoje veliko presenečenje – brez težav navlekla nase. Občutek je bil neverjeten, tako osvobajajoč. Nekako sem se v tistem trenutku v svojem telesu počutila še bolje kot prej. Pa nisem obsedenka z vitko linijo, daleč od tega! Ampak je pa lepo v ogledalu zagledati telo, ki se krči v svoje prave okvire.
Ob vsem tem zadovoljstvu sem spregledala vse strije, ki jih je na koži pustil že prvi porod, drugi pa jih je le poudaril, pa tudi podočnjake, ki vztrajno rastejo pod mojimi očmi, da o dojkah, ki so se zaradi dojenja naselile nadstropje nižje, ne izgubljam besed. Vse te poporodne hibice lahko skrijem pod oblačili, zato vsak dan nase navlečem najbolj seksi majčko iz svoje garderobne omare (seksi modrčkom sem se morala za nekaj časa pač odpovedati in jih nadomestiti z modrčki za dojilje, ki sicer niso grdi, niso pa ravno narejeni za podžiganje strasti), ker zdaj preprosto ni čas za razvlečene trenirke in majice, ki so od pogostega pranja že zdavnaj izgubile svojo pravo barvo.
Zavedam se, da se moram kot mlada mamica počutiti dobro v svojem telesu, ker od tu izhaja tudi dobro počutje mojega duha. Ne vem, zakaj, ampak tokrat je v našem domačem ozračju toliko pozitivne energije, da sem kljub zamorjenemu vremenu vsak dan dobre volje in da kljub hormonskim nihanjem sploh nič ne jokam. Verjetno je to zato, ker se ob pogledu v ogledalo lahko samo nasmehnem in ponosno odkorakam do hladilnika po košček, dva, tri ... Ah, kar celo čokolado si privoščim!
Metka,
mlada mamica na preizkušnji
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
