Večina tega, česar o ljudeh samih ne razumemo, se skriva v naši glavi. Možgani so skrivnosten organ, ki nas bega, tako kot tudi samo življenje in smrt, zavedanje, spanje ter še marsikaj. Tule je nekaj o tem, kar vemo in kar nam o naši glavi še ni povsem jasno.
Zavedanje
Ko se zjutraj zbudite, verjetno opazite, da se sonce dviga, ptički čivkajo, morda vas za hipec celo prevzame sreča, ko se vašega obraza dotakne svež jutranji zrak.
Z drugimi besedami – zavedate se.
Ta zapletena tematika znanstvenike bega že od antičnih časov, a so se nevroznanstveniki šele nedavno resnično lotili raziskovanja. Največji izziv na tem področju je znanstvenikom predstavljala razlaga, kako procesi v možganih povzročajo subjektivne izkušnje. Zaenkrat se jim je nabral le lep kupček vprašanj.
Preverite še: 13 znakov, da preveč razmišljate
To počnejo tudi muhe
To počnejo muhe, tudi tigri, ljudje pa ga očitno nimamo nikoli dovolj. Ne, ne gre za tisto drugo reč. Govorimo o spanju, ki je za nas tako ključno, da v tem stanju preživimo več kot četrtino svojega življenja, a nas razlogi za to še vedno tako begajo kot zmedene sanje.
Nekaj pa znanstveniki le vedo: za preživetje sesalcev je spanje ključno. Dolgotrajna obdobja brez spanca lahko vodijo v razpoloženjska nihanja, halucinacije, v izjemnih primerih pa celo smrt.
Obstajata dve obdobji spanja:
- ne-hitro premikanje očes (NREM), med katerim možgani izkazujejo nizko metabolno aktivnost, ter
- hitro premikanje očes (REM), med katerim so možgani zelo aktivni.
Nekateri znanstveniki menijo, da v obdobju NREM telo počiva in hkrati shranjuje energijo, podobno kot pri hibernaciji, v obdobju REM pa spanje morda pripomore k urejanju spominov. Sicer drži, da ta teorija ni dokazana, sanje v obdobju REM pa tudi niso vedno povezane s spomini.
Imate težave s spanjem. Doma pripravite mazilo, ki vam pomaga zaspati (recept).
Sladke sanje
Če bi 10 ljudi vprašali, kaj povzroča sanje, bi verjetno dobili tudi 10 različnih odgovorov. Tudi znanstveniki to skrivnost še vedno odkrivajo.
Ena možnost: sanje možgane vzpodbujajo s stimulacijo prehajanja sinaps med možganskimi celicami.
Po drugi teoriji pa ljudje sanjajo o nalogah in čustvih, za katere niso poskrbeli čez dan, s tem procesom pa naj bi utrdili misli in spomine.
V glavnem pa se strokovnjaki strinjajo, da sanje nastopijo v obdobju najglobljega spanca, imenovanega REM (angl. Rapid Eye Movement – hitro premikanje očes).
Preverite: Kaj nam pripovedujejo sanje, ki se vedno znova ponavljajo
Skrivnost smrtnosti
Večno življenje obstaja samo v Hollywoodu. Zakaj pa se ljudje sploh starajo? Rodili smo se z odpornim orodjem, polnim mehanizmov za boj proti boleznim in poškodbam ter drugimi tegobami. S starostjo pa mehanizmi za obnavljanje telesa izgubijo svojo moč in posledično tudi naša odpornost proti fizičnim poškodbam in stresu začne upadati.
Teorije o tem, zakaj se ljudje staramo, lahko razdelimo v dve kategoriji:
1. Kot preostale človeške značilnosti je tudi staranje morda del človeškega genskega zapisa in je pravzaprav koristno.
2. Če smo malce bolj pesimistični – staranje ne služi nobenemu namenu in je posledica poškodovanih celic, ki nastanejo tekom človekovega življenja. Peščica raziskovalcev pa vseeno meni, da bo znanosti nekega dne le uspelo upočasniti staranje vsaj do te mere, da bodo življenjsko dobo lahko podvojili.
Kaj oblikuje naše misli - geni ali okolje?
Znanstvenikom je v dolgotrajnem razglabljanju o tem, ali naše misli in osebnost oblikujejo geni ali okolje, uspelo zbrati prepričljive dokaze o tem, da gre za eno ali drugo, lahko pa tudi za oboje!
Možnost preučevanja posameznih genov je omogočila prepoznavanje ogromno človeških lastnosti, ki jih v veliki meri ne moremo nadzorovati, hkrati pa sta na mnogo področjih pritisk vrstnikov oziroma vzgoja v veliki meri vplivala na to, kdo smo in kaj počnemo.
Smeh - ena izmed najbolj nerazumljenih človeških značilnosti
Znanstveniki so ugotovili, da se med poštenim krohotom zbudijo trije deli možganov:
- miselni del, ki nam pomaga, da razumemo šalo,
- gibalni del, ki mišicam ukaže, naj se premaknejo, ter
- čustvena regija, ki prikliče tisti občutek omotice.
Še vedno pa ne vemo, zakaj se nekdo smeji bratovim trapastim šalam, medtem ko se drugi krohota ob grozljivki.
John Morreall, pionir raziskovanja humorja na univerzi College of William and Mary, je ugotovil, da je smeh igrivi odgovor na protislovje – zgodbe, ki se uklanjajo običajnim pričakovanjem. Drugi, ki se ukvarjajo s humorjem, pa smeh dojemajo kot način sporočanja drugemu, da je bilo dejanje storjeno »v šali«. Nekaj pa je le jasno: smeh vsakomur izboljša počutje.
Kako lahko shranimo in ohranimo spomine
Nekatere izkušnje težko pozabimo, kot npr. prvi poljub. Kako pa se človek lahko oklene teh osebnih filmčkov? Znanstveniki so s pomočjo tehnik možganskih slik odkrili mehanizem, ki je odgovoren za ustvarjanje in shranjevanje spominov.
Ugotovili so, da hipokampus (znotraj možganske sivine) verjetno deluje kot spominska skrinja. Drži pa, da ta shramba ni preveč izbirčna, kajti tako resnični kot lažni spomini aktivirajo podobne možganske predele. Da bi iz ljudi izvabili resnični spomin, so raziskovalci posameznika prosili, naj določen spomin postavi v kontekst, kar je precej težje, če se dogodek v resnici sploh ni zgodil.
Biološka ura in nadzor
Suprakiazmalno jedro oziroma biološka ura, ki se nahaja v hipotalamusu v možganih, telo tako naravna, da se drži 24-urnega ritma. Najbolj očiten dokaz za cirkadiani ritem je cikel spanja-budnosti, biološka ura pa vpliva tudi na prebavo, telesno temperaturo, krvni tlak in proizvajanje hormonov.
Raziskovalci so odkrili, da lahko moč svetlobe uro premakne naprej ali nazaj, in sicer z uravnavanjem hormona melatonina. Nazadnje so razpravljali o tem, če bi melatonin morda lahko preprečil ti. jet lag – tisti omotični in boleči občutek, ki vas obide, ko brzite skozi časovne pasove.
Fantomski občutki
Strokovnjaki ocenjujejo, da kar okoli 80 % amputirancev doživi določene občutke, vključno s toploto, srbečico, pritiskom in bolečino v okončini, ki je nimajo več. Ljudje, ki doživijo ta pojav, imenovan »fantomska bolečina«, vse te občutke doživljajo, kot bi omenjeno okončino še vedno imeli.
Ena izmed razlag pravi, da živci na področju, kjer je bila okončina odrezana, ustvarijo nove povezave s hrbtenjačo in še vedno pošiljajo signale možganom, kot bi bila odrezana okončina še vedno del telesa.
Druga možnost pa je, da so možgani tako »ožičeni«, da funkcionirajo, kot bi bilo telo nedotaknjeno – kar pomeni, da imajo možgani načrt telesa z vsemi pripadajočimi deli.
Zamrznjenost
Večno življenje morda res ne obstaja, a s pomočjo pionirskega področja, imenovanega krionika, pa bodo nekateri ljudje morda dobili dve življenji. Centri za krioniko telesa po smrti shranjujejo v komorah, napolnjenih s tekočim dušikom v ledeni temperaturi -195 °C. Glavni cilj je, da bi človeka, ki je umrl zaradi trenutno neozdravljive bolezni, nekoč odtalili in obudili v življenje, ko bo zdravilo odkrito.
Legenda bejzbola Ted Williams je shranjen v enem izmed zamrzovalnikov in kot druge človeške sladoledne lučke je tudi on postavljen z glavo navzdol. Če bi v prostoru kdaj slučajno prišlo do uhajanja tekočine, bi možgani tako še vedno ostali potopljeni v hladno tekočino. Nobenega izmed zmrznjenih teles še niso oživili, ker tovrstna tehnologija še ne obstaja: med drugim zato, ker je treba telo odtaliti ob točno določeni temperaturi, sicer lahko celice zmrznejo in se razpočijo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
