Kaj se zgodi, ko se sesuje kislo-bazično ravnovesje v telesu

21. 1. 2017
Deli
Kaj se zgodi, ko se sesuje kislo-bazično ravnovesje v telesu (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Telo najbolje deluje takrat, ko je v njem enako kislih in bazičnih snovi, ki prehajajo v tkiva in telesne tekočine, kar imenujemo kislo-bazično ravnovesje.

Katera koli motnja ravnovesja nas bo pripeljala v bolezen. V teh časih je najbolj običajna in razširjena motnja zakisanosti, ki pomeni, da ima človek v notranjem celičnem okolju nesorazmerno veliko kislin, iz nje pa izvirajo dokaj različne zdravstvene težave:

  • kronična utrujenost,
  • močna živčnost,
  • depresija,
  • revmatična obolenja,
  • vnetje kit,
  • ekcemi,
  • zobna gniloba itn.

Kako zapademo v take bolezni?

Kisline so jedke, dražijo tkiva, sklepi in kite se lahko vnamejo. Telo se želi ubraniti odvečnih kislin, zato se jih trudi na vse kriplje nevtralizirati in ukrade še tiste bazične minerale, ki jih najde v krvi in tkivih. Ko povpraševanje po mineralih hudo preseže običajno ponudbo, organi in tkiva in tkiva izgubljajo minerale, postajajo šibkejši in ranljivejši (zobna gniloba, ekcemi, ve živčnosti itd.).

In ne samo to: v kislem biološkem terenu ne vladajo ugodni pogoji za delovanje »drobnih delavcev« - encimov, ki skrbijo za vse biokemične spremembe, ki se dogajajo v telesu. Nastaja manj energije, obnavlja se manj tkiv, celice manj izmenjujejo med sabo, namesto tega pridelamo kronično utrujenost, depresijo, zmanjšano telesno odpornost in občutno izgubo veselja do življenja.

Tehtnica kislo-bazičnega ravnovesja se nagne v prid kislosti predvsem zaradi prehranjevanja.

Živil, ki delujejo kislo (meso, moka, maščobe, prečiščen sladkor ...), je na splošno več kot tistih, ki delujejo bazično (zelena solata, surova in kuhana zelenjava, krompir, mandlji, banane ...). Telo se znajde pred hudim izzivom: kako nevtralizirati povečano kislost, ko pa vsak dan pojemo toliko več živil, ki ustvarjajo kislost, kot pa tistih, ki delujejo bazično, zato je prisiljeno izvleči bazične zaloge iz tkiv, pa čeprav na račun nezdravih posledic.

Telesu običajno ne uspe vzpostaviti brezhibno normalnega pH-ja, zato je primorano sobivati s kislinami, zaradi katerih se pojavljajo kronične veno znova ponavljajoče bolezni, ki koreninijo v zakisanju.

Zakisamo se tudi, ker uživamo poživila, slabo izločamo kisline skozi kožo in ledvici, ker nam primanjkuje vitaminov in ker telo slabo oksidira.

Presnova se postavi na glavo tudi, če smo negativno naravnani (strahovi, agresivnost, zagrenjenost itn.), zato smo samo še bolj zakisani.

Vse bolj zakisani smo tudi, če premalo spimo in preveč delamo.

Kočljivo ravnovesje

V telesu torej najdemo tako kisle kot bazične snovi, katerih ravnovesje je ključnega pomena za dobro zdravje.

Ravnovesje – stopnjo kislosti oz. bazičnosti v telesu – merimo s pH. Normalni pH krvi in biološkega terena je 7,39. Če zaradi življenjskega sloga in prehrane vedno znova prihaja do odmikov od idealnega pH, teren v telesu postane močno dovzeten za bolezni.

Zakisanost biološkega terena lahko izmerimo tudi sami, z merjenjem pH urina z lakmusovim papirjem.

Iz knjige Po naturopatsko: Kako se razstrupiti, najti kakovostno prehrano in vzpostaviti kislo-bazično ravnovesje avtorja Christopherja Vaseya, dr. naturopatije. Knjiga je izšla pri založbi Cangura.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"