Nergajte, preklinjajte in stokajte. Ja, vse to vse to včasih tako dobro dene in tudi dejansko pripomore k boljšemu razpoloženju. A to vam lahko uspe le, če veste, kako si je najbolje dati duška in potem tudi pomiriti.
Zakaj nerganje
Kdor se ne brani, je mevža. Pretirano? Nekoliko, a nekaj resnice je vendarle v tem stavku. Ni vam treba 'požreti' vsega, brez kritik in pripomb, drugače vas bodo hitro zatrli.
Funkcija
Nerganje naj ima določen cilj. Z njim lahko opozorimo na neko nepravilnost, se pritožimo, izrazimo nezadovoljstvo. Ob tem – toda le kot 'stranski učinek' – se znebimo frustracije in pokažemo, da smo borbeni in se ne damo kar tako.
Meje
Preveč nerganja ne poskrbi le za stisnjena usta okolice, temveč je tak človek drugim tudi nesimpatičen. Zares velika slabost nerganja pa tiči v tem, da se osredotočimo le na stvari, ki ne potekajo dobro.
Tako pa lahko spustimo mimo vse lepo, ki gotovo tudi obstaja. In prav zaradi tega je življenje tako zanimivo!
Preklinjajte
Prav vsak to počne. V vsakem jeziku, v vsaki starosti in v vsakem poklicu. Moški preklinjajo malce pogosteje kot ženske. Tudi če bi se radi odvadili te navade – v stresnih situacijah se zgodi tudi največjim moralistom.
In strokovnjaki menijo, da ni s tem prav nič narobe.
Funkcija
Vsak ve, da lahko preklinjanje izjemno osvobaja. Zakaj je tako, lahko vidite že pri otrocih. Ti namreč sploh ne vedo, kaj pomenijo 'grde besede', a lahko že iz ogorčenih odzivov svojih staršev razberejo, da ima preklinjanje velikansko eksplozivno moč.
Kletvice so kot verbalno orožje, s katerim se lahko upremo in gremo prek meja.
In pozneje?
Zelo podobno: ljudje naletimo na tabu in v določenem trenutku se prav s kletvico osvobodimo pritiska, ki ga občutimo. Čudovita stvar, ki nas ščiti pred preobremenitvijo.
Kje so meje
Opominjanje na meje olike je pravzaprav nepotrebno, saj prijazne zmerljivke ne obstajajo. Kljub vsemu morate paziti, da živcev in čustev drugih ne poteptate preveč. Pred neko zelo religiozno osebo vam denimo ni treba preklinjati boga, ampak se odločite za druge različice.
Okolica kot zelo agresivne in neobvladane ljudi dojema tiste, ki preklinjajo pogosto, zelo glasno in zelo sočno. Ne čisto po krivici: ko denimo stresamo psovke, nekoliko zraste naš nivo stresa in izločamo več adrenalina. Torej se izplača tudi nekoliko obvladati.
Stokanje
Joj, joj, jaz, uboga reva. Vse boli, preveč je hladno ali preveč vroče, drugi so zlobni ali pa nas nimajo dovolj radi. In poleg tega vedno še ta smola.
Funkcija
Počutimo se nemočni, radi bi se izjokali, stremimo za tolažbo in varnostjo. Psihologi menijo, da je to glavna naloga stokanja in ječanja. Drugim tako pokažemo, da potrebujemo pozornost.
Druga naloga
Ustvarjanje skupnosti. Ko si dve sodelavki potožita zaradi obremenitev v službi, krepita občutek skupnosti in pripadnosti: sediva v istem čolnu ...
Najboljše pri stokanju pa je, da sami sebi dovolimo, da kdaj pa kdaj tudi ne vidimo vsega s pozitivne plati, kot se pogosto pričakuje.
Ne pozabite na meje
Kolikor je lahko stokanje torej dobro za psihološko higieno, je hkrati treba biti pri njem zelo previden. Če stokamo prevečkrat in predolgo, bomo zelo težko spet postali zadovoljni.
Prav nasprotno: kdor ves čas stoka, a nič ne spremeni, od določenega trenutka ni deležen več nobenega sočutja. Samo nervira – sebe in druge.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
