Ležanje v tišini in temi, v zelo slani vodi, je eden od najboljših načinov, da se začnete bojevati s stresom.
Mislite kot astronavti
Tako kot vrhunski atleti, policisti in piloti imajo tudi astronavti avtogeni trening, kot del svojega programa.
Avtor avtogenega treninga je nemški psihiater dr. Johannes Schultz, ki je to metodo sproščanja oblikoval v dvajsetih letih 20. stoletja.
Avtogeni trening je nastal z opazovanjem pacientov med hipnozo. Pacienti so občutili težo, toploto v rokah, dihanje se jim je umirilo, srčni utrip se je upočasnil. Schultz je obrnil proces hipnoze, tako da je posameznik s pomočjo gesel dosegel mir, težo, toploto. Na podlagi raziskav in testiranj se je nato razvil avtogeni trening, ki se je s časom tudi nadgradil in dobil današnjo obliko.
Z mirnim pristopom in objektivnim pogledom se težave v večini odpravijo. Avtogeni trening tako odpravlja posledice stresa, hkrati pa preprečuje, da bi se nas vzroki stresa dotaknili tako, kot včasih.
Svojega trenerja za avtogeni trening lahko najdete na www.avtogeni-trening.si.
Odlebdite stran
Ležanje v tišini in temi, v zelo slani vodi, je eden od najboljših načinov, da se začnete bojevati s stresom.
Terapijo z lebdenjem v zaprtem bazenu s slano vodo je izumil nevropsiholog Dr. John Lilly. Zanimalo ga je, kaj se zgodi z možgani in s telesom, kadar so odstranjeni vsi zunanji zvoki in spodbujevalci. Treniral je v bazenih v sobah, ki so bile zvočno izolirane, njegovi 'poskusni zajčki' pa so bili potapljači.
Ugotovil je, da lebdenje v zelo slani vodi pomaga uravnati krvni pritisk, umiri se tudi bitje srca, telo pa začne proizvajati endorfine – naravna sredstva proti bolečinam. To terapijo so večkrat uporabili za zdravljenje psihičnih težav, tudi odvisnosti in fobij.
Če nič drugega, si privoščite kopel v svoji kopalnici, ugasnite luč, izkoristite odsotnost otrok, natočite si vročo vodo v kad in lebdite. Boste videli – kot prerojeni boste.
Možganska joga
Jon Kabat-Zinn, znanstvenik in terapevt, ki veliko časa posveča stresnemu življenju svojih klientov, je prepričan, da bi bilo veliko manj kroničnih psihičnih motenj, če bi se ljudje naučili aktivirati svojo notranjo moč za zdravljenje.
Na osnovi znanj budistov in strokovnjakov za jogo je razvil obliko meditacije, ki vas v osnovi uči, da se zavedate trenutka in tega, da morate biti prijazni do samega sebe.
Sliši se zelo preprosto, a v resnici ni – je pa izjemno učinkovito, pomaga vam, da najdete svoj center, svojo samozavest in da sprejmete samega sebe takega, kot ste.
Prav neverjetno je, koliko stresa človek povzroči samemu sebi, ker se ne mara, ves čas se kritizira in žali. Več o tečajih možganske joge na www.mindfulnesscentre.com.
Ena rož'ca na dan ...
Sodeč po nekaterih raziskavah, imajo rože takojšnje in dolgotrajne pozitivne učinke na reakcije, razpoloženje, socializacijo ter celo spomin tako pri ženskah kot tudi pri moških.
Spet druga študija namiguje na to, da rože zmanjšujejo depresijo, spodbujajo sočutje in bogatijo kratkoročni spomin pri starejših ljudeh, kar dokazuje, da imajo rože moč, da lajšajo nekatere tegobe starosti.
Rože pa se že dolga leta prav tako uporabljajo v medicinskih namenih, saj povečujejo odpornost imunskega sistema, nekatere so protivnetne, zmanjšujejo stres, pomirjajo, stimulirajo ...
Proti stresu se menda odlično bojuje kar nekaj rožic in zelišč - šentjanževke, pasijonke, baldrijan in melisa. Vsaka od teh rastlin po svoje pomaga pri živčni prenapetosti.
Baldrijan in melisa delujeta pomirjujoče in poskrbita za uravnovešenost. Zato sta primerni predvsem za izboljšanje spanca. Kdor se še v postelji ubada z dnevnimi težavami in se ne more znebiti skrbi, naj bi pred spanjem zaužil ustrezen pripravek.
Za sprostitev poskrbi tudi pasijonka, ki vsebuje učinkovine, ki sproščajo krče in pomirjajo. Zato jo uporabljajo pri živčnem nemiru in strahu, pri lažjih motnjah spanca in pri živčnosti otrok.
Toda najpomembnejša zdravilna rastlina, ki nam je na voljo proti živčni preobremenjenosti, je šentjanževka. Dobre lastnosti te rastline so poznali že v srednjem veku. V zadnjih letih so tudi medicinske raziskave znanstveno dokazale njeno učinkovitost.
Pretresite stvari
Ko se počutite pod stresom in preobremenjeni, si vzemite čas, skrijte se nekam na samo in začnite delati. Iz sebe dobesedno stresite napetost telesa – pretresite vse ude, vsak delček svojega telesa – boste videli, kako paše.
Vizualizirajte si, kako od vas letijo slabi občutki. Če se počutite, da bi najraje kričali,si dajte duška – kričite! Najbolj sproščujoče je vpitje v avtu. Odprite okna in kričite skozi. O ja, paše!
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
