10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Kako razviti zdrav odnos do telesa in samega sebe?

Kako razviti zdrav odnos do telesa in samega sebe? (foto: Profimedia) Profimedia
20. 9. 2017 Vir: Jana

Ukvarjajte se s svojimi željami in notranjostjo, ne pa s tem, kaj vse bodo rekli in si mislili tisti (namišljeni) 'drugi'.

Ste zadovoljni s sabo in s svojim telesom?

Večina bi na žalost odkimala.

Hote ali nehote smo vse pogosteje obkroženi s podobami, ki nam kažejo idealna telesa, idealna življenja, poslušamo, beremo in gledamo, kako živeti zdravo, paziti na vsak grižljaj, telovaditi, vse bolj sta med temi družbenimi pričakovanji tudi sproščenost in 'pozitivnost' (pozitivno razmišljanje).

Seveda je prav, da razmišljamo o kakovosti hrane, zdravem telesu in tako naprej, a zdi se, da je ozaveščanje prešlo v napihovanje in pretiravanje, ob vsej tej poplavi informacij pa se ne počutimo prav nič zadovoljno, prej obrnjeno.

»Vse to ustvarja na kupe ljudi, ki so prestrašeni in s tem bolj vodljivi,« pojasnjuje Tanja Maljevac, psihodinamska psihoterapevtka in coach. »Po eni strani je padlo zaupanje v politiko, ekonomijo in medije. Ne zaupamo nikomur več – niti sebi glede osnovnih stvari, kot so hrana, gibanje, dihanje, materinstvo ... O vsaki temi smo bombardirani z na tisoče nasveti, kot da ne znamo več poslušati sebe in kot da bi izgubili stik z modrostjo telesa in človeške vrste. Za vsako področje že potrebujete trenerja, svetovalca.«

Tanja Maljevac poudari, da je obsedenost z videzom odsev tudi vse bolj narcistično usmerjene družbe, ustvarjanja umetnih potrošniških potreb, načina vzgoje in življenja, ki zelo poudarja individualizem, perfekcionizem ...

Preberite: 16 stvari, ki jih ne smete početi sami sebi 

Kaj si bodo pa drugi mislili?

Ukvarjanje s svojim videzom je odvisno od našega notranjega počutja ter sprejemanjem sebe takšnih, kot smo, pove Tanja Maljevac. Se pa pomembnost videza oblikuje tudi v skladu z vzgojo ter življenjskim stilom naših prijateljev in tudi oseb, po katerih se zgledujemo. Velik vpliv na življenjski slog imajo tudi potrošništvo in mediji.

»Otrok matere, ki je obsedena s svojim videzom in ki mnogokrat omenja, da ni okej, ker je predebela, nima lepih las in podobno, vsekakor ne bo razvil tako zdrave telesne samopodobe kot nekdo, čigar starši so izražali zadovoljstvo s svojim telesom. Samozavest in to, da verjamemo, da smo v redu takšni, kot smo, se direktno navezuje na to, ali so nas kot takšne sprejemali naši starši,« poudari psihodinamska psihoterapevtka in coach Tanja Maljevac.

Lahko pa so ljudje, ki vlagajo veliko truda v svoj videz in performance na perfekcionističen način, živeli v družinah, obremenjenih z zelo 'uničujočim' stavkom: »Kaj bodo drugi rekli?«

»Še posebej hudo pa je, če so bila v družini trenja, na drugi strani pa je bilo treba dajati navzven videz popolne družine. Tu je bila diskrepanca med notranjo resnico in zunanjim videzom zelo velika. Takšni ljudje vse življenje doživljajo velik pritisk glede tega, da morajo na ven delovati in izgledati super.« Tanja Maljevac pravi še, da ima večina Slovencev visoko na lestvici vrednot delavnost ter skrb za druge. »Veliko naredijo za druge in zelo malo zase. Skrb zase jim lahko povzroča celo neprijetne občutke.«

Dieta da, ampak tista 'medijska in socialnoomrežna dieta'!

Vse bolj je med ljudmi prisoten tudi občutek, češ jaz ne zmorem, drugim pa čisto lepo uspeva.

»Resnica je, da se večina ljudi pretvarja, da zmorejo delati 10 ur na dan, biti popolni starši kljub nespečnosti, trenirati večkrat na teden ... brez težav in z nasmehom na obrazu. V psihoterapiji se odgrnejo zgodbe, ki kažejo na to, da smo vsi krvavi pod kožo, vendar tega vsekakor ne bomo pokazali drugemu. Tudi v tem vidim negativen izraz individualizma in tekmovalnosti. Ko se ne moremo več nasloniti na druge, nas je seveda vse bolj strah. S tem pa se zvišuje potreba po ohranjanju popolnega zunanjega videza,« razloži Tanja Maljevac.

Mediji imajo pri širjenju idealov o videzu zelo pomembno vlogo, tudi svet 'običajnih posameznikov', denimo na Facebooku, je lahko zelo idealno prikazan, da se ob klikanju na fotke prijateljev počutimo celo manjvredne – česa se moramo ob vsem tem zavedati?

»Ko gledamo te podobe, imamo le redko in še to le redki ob tem refleksijo, da so osebe, telesa, ki so nam na ogled, že po 'naravi' zelo redka. Obenem medijske osebnosti namenijo veliko časa in tudi sredstev oblikovanju videza, hkrati pa so še posebej naličene, profesionalno fotografirane ali posnete, na koncu pa so podobe največkrat še retuširane,« pojasni redna profesorica na področju socialne psihologije (FDV) in avtorica knjige V imenu lepote Metka Kuhar.

Se lahko temu kako izognemo?

»Najlažje se izognemo vplivu z 'medijsko dieto' v smislu skrbnega izbora spremljanih medijev, vsebin. Vendar pa bi se morali radikalno izločiti iz sistema, družbe, če bi se želeli izogniti tovrstnemu bombardiranju. Največja težava so te podobe za razvijajoče se mladostnice in mladostnike, ki še niso zgradili trdnejše samopodobe, identitete, hkrati pa imajo večinoma manj refleksije takih družbenih pritiskov. Seveda tudi na Facebooku in podobnih omrežjih se ljudje večinoma prikazujejo oziroma prikazujemo v idealizirani oz. čim ugodnejši luči, ne samo glede videza, ampak tudi lastnih dejavnosti, sociale ipd. Kaj pomaga? Predvsem ugodna lastna samopodoba. Pa tudi v tem primeru dieta – 'socialno-omrežna dieta',« v smehu pove Kuharjeva.

Ključen je stik s seboj

»Zanimivo je, da v zahodni kulturi telo in duševnost sploh obravnavamo ločeno – bilo bi smiselno gojiti prakse, kjer se zavedamo lastnega doživljanja, telesnih občutkov,« pove Metka Kuhar.

Kako pa razviti zdrav odnos do telesa in samega sebe?

»Zdrav odnos do telesa je rezultat neke zdrave poti razvoja in osebnostne rasti, ki vključuje vzpostavljanje stika s svojo notranjostjo. Stik s sabo vključuje to, da vemo, kaj želimo, si upamo to poiskati ter vzeti zase. Da se znamo energetsko notranje napolniti in nismo odvisni od potrditev drugih ljudi,« pove Tanja Maljevac.

Opaža, da ljudje, ki so v stiku sami s sabo, bolj naravno prenašajo staranje, saj čutijo, da njihov videz izraža njihovo notranje bogastvo izkušenj in zadovoljstvo. Privlačnost pa ni le simetrija obraza, napeta koža, raven trebuh in tako naprej. Je iskrica v očeh, nasmejanost, optimizem, strast do življenja ... »Ljudje, ki sprejemajo svoj videz in se počutijo dobro, vedo, da imajo napake in da jim ni treba biti popolni. Ko pride slab dan, njihova samopodoba ne zaniha tako zelo, ker vedo, da je človeško imeti slab dan. Na slab dan je še toliko bolj pomembno poskrbeti zase. Se vprašati: Kaj potrebujem? Kaj mi govori moje telo? Česa nimam? Potrebujem počitek, pogovor z drugim, čas zase, početi nekaj, kar me veseli?« svetuje Tanja Maljevac.

Besedilo: Ksenija Sedej

Preberite še: Kaj narediti, če smo s sabo nezadovoljni? Tu je 9 odličnih nasvetov! 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri