Mline na veter so začeli uporabljati v starem Egiptu, Mezopotamiji, Perziji in na Kitajskem, od koder so se razširili po vsem svetu.
Mline na veter, kot jih poznamo (s stolpom), so začeli graditi okoli leta 1300. V Evropi jih je bilo v 19. stoletju okoli 100 tisoč, danes pa so mlini na veter del svetovne kulturne dediščine. Zamenjale so jih vetrnice, ki v vetrovnih krajih s pomočjo vetra proizvajajo električno energijo.
Zaanse Schans, 15 km severno od Amsterdama, Nizozemska
Zaselek vam pričara tisto pravo kmečko nizozemsko idilo, ki jo vidite na razglednici. Vodni kanali, mlini na veter, kmetije, sirarne, obrtniške delavnice, krave in race vas ne pustijo ravnodušnih in vas popeljejo v preteklost tam nekam v 18. ali 19. stoletje. Letno čudežno deželo obišče okoli milijon in pol obiskovalcev. Več na www.dezaanseschans.nl.
Angla, otok Saaremaa, Estonija
Mlini na veter so na hribu Angla, ki leži na največjem Estonskem otoku. Štirje mlini so bili zgrajeni na začetku 20. stoletja, vsi pa so odlično ohranjeni in odprti za javnost ter so glavna turistična znamenitost otoka. Več na www.anglatuulik.eu.
Kinderdijk, vzhodno od Rotterdama, Nizozemska
Vasica Kinderdijk (nizozemsko – otroški jarek) stoji med dvema rekama, v njej pa je 19 mlinov na veter, ki so bili zgrajeni okoli leta 1740. Pravljična podoba vasi z mlini na veter, ki so dobro ohranjeni in delujoči še danes, je prepričala tudi UNESCO, ki je vas uvrstil na svoj seznam kulturne dediščine. Danes so mlini med najbolj obiskanimi turističnimi atrakcijami na Nizozemskem. Več na www.kinderdijk.com.
Olandski mlini na veter. Otok Oland, Švedska
Zaščitni znak drugega največjega švedskega otoka, na katerem živi približno 25 tisoč ljudi, so mlini na veter. Po celem otoku jih je več kot 400, nekateri so iz 15. stoletja, prav vsi pa so zaščiteni in del švedske kulturne dediščine.
Mlini na veter na Mikonosu, Grčija
Mlini na veter na Mikonosu (Kikladi) so zaščitni znak tega otoka ter so prva stvar, ki jo zagledate, ko priplujete v pristanišče Alefkandra. Na vsem otoku je 16 mlinov (v pristanišču 7), večino pa so jih zgradili Benečani v 16. stoletju za mletje pšenice.
Rodoški mlini na veter, Rodos, otok Rodos, Grčija
Trije srednjeveški mlini stojijo na pomolu antičnega pristanišča Mandraki v mestu Rodos, kjer je nekoč stal eno izmed 7 čudes antičnega sveta – rodoški KOLOS, 34 m visok bronasti kip boga sonca Heliosa. Danes je tu pristanišče za jahte in ribiške ladje, med katerimi se bohotijo trije mlini na veter in opozarjajo na slavno preteklost tega mesta, ki ima enega najbolj ohranjenih srednjeveških obzidij ter je pod UNESCO-vo zaščito.Več na www.kinderdijk.com.
Mlin de la Galette, Montmartre, Pariz, Francija
Mlin na veter so zgradili leta 1622 ter je bil dve stoletji kraj, kjer si kupil moko ali kruh. Posebej uspešen je bil njihov rjavi kruh, imenovan galette. Leta 1814 so mlin spremenili v pivnico – guinguette ter je postal kraj, kamor so se hodili zabavljati številni umetniki, ki jih na Montmartru nikoli ni manjkalo. Danes je v mlinu bistro. Moulin de la Galette so nesmrtnost zagotovili številni umetniki, ki so ga upodobili tako ali drugače, med drugimi tudi Pierre-Auguste Renoir, Henri de Toulouse-Lautrec, Vincent Van Gogh, Pablo Picasso, Ramon Casas, Paul François Quinsac, Kees van Dongen, Maurice Utrillo. Seveda pa v Parizu ne moremo mimo Rdečega mlina – Moulin Rouge, znanega zabavišča na Pigallu, ki so ga odprli leta 1889.
Mlini na veter v La Manchi, 80 km južno od Madrida, Španija
Mline na veter v La Manchi je seveda proslavil slavni pisatelj Cervantes, ki je pred več kot 400 leti napisal enega najbolj branih romanov vseh časov, v katerem opisuje viteza Don Kihota in njegov 'boj' z mlini na veter. Najbolj slavnih je 12 mlinov (zgrajeni v 16. stoletju), ki stojijo pri vasi Consuegra. Ti skupaj s srednjeveško trdnjavo tvorijo nepozabno panoramo, ki vas popelje v čase gosposkega viteza in njegovega oprode Sanča Panse.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
