10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Art deco – eklekticizem v dekoriranju

Art deco – eklekticizem v dekoriranju (foto: Shutterstock) Shutterstock
6. 8. 2013 Vir: liza.aktivni.si

Art deco je eklektični stil (izbrati najboljše in kombinirati različne sloge), ki se je razvil v Franciji okoli leta 1925, in sicer kot kombinacija različnih stilov tedanjega časa, kot so art nouveau, neoklasicizem, konstruktivizem, kubizem, modernizem in futurizem.

Art deco bi lahko opisali tudi kot mešanje dveh ekstremov: moderne industrijske tehnologije ter primitivnih tradicionalnih motivov in podob iz antike (Afrika, Srednja Amerika, Azija, Sredozemlje). Najbolj se je razvil v Ameriki, zamrl pa je nekako po drugi svetovni vojni. Še bolj kot v stavbeništvu je bil priljubljen pri notranjem dizajnu. V Sloveniji ni klasične stavbe v stilu art decoja, še najbolj se približa ljubljanski Nebotičnik (zgrajen leta 1933), ki je delo Vladimirja Šubica in ima nekaj elementov art decoja.

Osnovne značilnosti sloga Art deco

KONTRAST: V art decoju se vse vrti v združevanju skrajnosti; temno in svetlo, ravno in valovito, okroglo in kvadratno ...

INDUSTRIJSKI MATERIALI: Oblikovalci uporabljajo 'nove materiale', kot so stekleni bloki, neon, krom, ogledala in panele neprozornega stekla.

ČISTE LINIJE: Poudarjene so oblike in črte, ne pa vzorci.

GLAMUR: Veliko srebra in zlata, eksotični materiali.

Art deco po svetu

Jezus Odrešenik

(Rio de Janeiro, Brazilija)

Kip Jezusa Odrešenika na hribu nad Riom de Janeirom je največji kip na svetu v slogu art decoja. S podstavkom je kip visok 38 metrov, razpon rok ima 28 metrov, težak je 700 ton in je 709 metrov nad morjem. Kip, ki so ga naredili v Franciji, je bil svečano odprt leta 1931. Najbolj zaslužni za nastanek kipa sta umetnika Heitor da Silva Costa in Carlos Oswald ter francoski kipar Paul Landowski.

Empire state

(New York, ZDA)

empire state

Enega izmed najbolj znanih nebotičnikov na svetu Empire State (103 nadstropja) so zgradili leta 1931 v slogu art decoja in po načrtih arhitektov Shreva, Lamba in Hermana.

Chryslerjev nebotičnik

(New York, ZDA)

Chryslerjev nebotičnik

319 metrov visok nebotičnik, zgrajen leta 1930, je klasičen in vzorčen primer art decoja. Po naročilu avtomobilskega magnata Chryslerja ga je narisal William van Alen.

Rockefellerjev center

(New York, ZDA)

Rockefeller center

Poslovno-trgovinski kompleks 14 stavb (danes 19 stavb) so v art decoju zgradili za zelo bogato židovsko družino Rockefeller, in sicer konec tridesetih let prejšnjega stoletja.

Bazilika Nationale du Sacré-Cœur

(Bruselj, Belgija)

Bazilika nacionale du sacre-coeur

Rimskokatoliška bazilika Svetega srca je glavna župnijska cerkev v Bruslju. Graditi so jo začeli leta 1905 in jo do leta 1914 zgradili v neogotskem slogu. Po 1. svetovni vojni so načrte spremenili in jo med letoma 1919 in 1969 dokončali v slogu art decoja.

Hotel Astoria

(Sankt Peterburg, Rusija)

hotel astoria

Legendarni hotel s petimi zvezdicami je bil narejen po načrtih švedsko-ruskega arhitekta Fyodorja Lidvala leta 1912. Hotel, star 101 leto, je narejen v mešanici sloga art nouve in neoklasicizma. Pozneje pa je bil prepoznan kot pred art deco stavba.

Palača Združenih narodov

(Ženeva, Švica)

palača združenih narodov

Čudovito palačo Združenih narodov je leta 1936 v stilu art decoja družno naredilo pet arhitektov: dva Švicarja, Italijan, Francoz ter Madžar. Palača stoji v čudovitem ženevskem parku Ariana Park.

ANZAC War Memorial

(Sydney, Avstralija)

ANZAC war memorial

Art deco spominska grobnica, dokončana leta 1934, je posvečena padlim avstralskim vojakom, ki so se udeležili 1. svetovne vojne.

Senat londonske univerze

(London, Anglija)

senat londonske univerze

64 metrov visoko stavbo so dokončali leta 1937 po načrtih Charlesa Holdena, arhitekta, ki je najbolj znan po dekoriranju postaj londonske podzemne železnice v slogu art decoja.

Mestna hiša

(Los Angeles, ZDA)

los angeles mestna hiša

Najbolj prepoznavno stavbo v Los Angelesu, županovo art deco hišo, so dokončali leta 1928 po načrtih Johna Parkinsona, Johna C. Austina in Alberta C. Martina.

Hiša St Andrews in Nelsonov spomenik

(Edinburg, Škotska)

hiša st andrews in nelsonov spomenik

Stavba v slogu art decoja na hribu Calton je bila dokončana leta 1939 ter je sedež škotske vlade. Nasproti ji stoji art deco spomeniški stolp v čast slavnemu pomorščaku admiralu Horatiu Nelsonu, ki je leta 1805 odločilno porazil Napoleonovo ladjevje pri Trafalgarju.

Park hotel

(Šanghaj, Kitajska)

park hotel šangaj

Park hotel so dokončali leta 1934 po načrtih madžarskega arhitekta Lászla Hudeca. Hotel je bil med letoma 1934 in 1958 najvišja stavba v Aziji. Arhitekta je močno navdahnila American Radiator Building iz New Yorka.

Édifice Price

(Quebec, Kanada)

edifice price quebec

Stavba, zgrajena leta 1931, v slogu art decoja je od leta 2001 med drugim tudi pisarna premiera kanadske province Quebec.

Palacio de Bellas Artes

(Ciudad de Mexico, Mehika)

palacio de bellas artes mexico city

Palača je najpomembnejša kulturna ustanova v Mehiki. Dokončali so jo leta 1934, in sicer po načrtih Mehičana Federica Mariscala. Zunanjost je narejena kot mešanica neoklasicizma in art nouveaja (kar lahko štejemo tudi med art deco) notranjost pa je zasnovana v klasičnem slogu art decoja.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri